Pregled ukrepov

Ta sklop zajema dejavnosti, povezane z izvajanjem ukrepov, ki jih načrtujejo ministrstva, vključena v Nacionalni svet: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI), Ministrstvo za kulturo (MzK), Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) ter Ministrstvo za zdravje (MZ). Vključeni so tudi ukrepi, ki jih v okviru svojih nalog izvajajo javni zavodi in agencije teh ministrstev.

Na podlagi NSRBP morajo resorji spremljati ukrepe, ugotavljati napredek in izvajati potrebne izboljšave v okviru svojih pristojnosti.

Andragoški center Slovenije (ACS): nudi strokovno in razvojno podporo Nacionalnemu svetu in skrbi za informiranost javnosti o uresničevanju NSRBP prek spletne strani https://pismen.si.

ACS skrbi za povezovanje različnih deležnikov za razvoj pismenosti in bralne kulture preko Nacionalne mreže za razvoj pismenosti in bralne kulture, katere namen je povečati število izvajalcev programov pismenosti in bralne kulture in zagotoviti dostopnost programov za različne ciljne skupine v vseh regijah. Deluje kot neformalna državna medresorska mreža izvajalcev, v katero so vključeni ključni resorji: MVI, MzK, MDDSZ in MZ. Mreža skrbi za promocijo in ozaveščanje resorjev, deležnikov in izvajalcev o pismenosti in bralni kulturi (PBK), povezuje deležnike na različnih ravneh za razvoj in usklajevanje programov ter dejavnosti PBK in omogoča izmenjavo dobrih praks.

Projekte in programe drugih javnih zavodov najdete pod zavihkom Razvoj: projekti, programi, modeli, instrumenti, gradiva in drugi dokumenti.

V tem sklopu so navedeni zakoni, pravilniki, smernice ipd., ki vključujejo cilje in načela razvoja bralne pismenosti in bralne kulture pri vseh ciljnih in starostnih skupinah, s katerimi se lahko celoviteje uresničuje strateške cilje, zapisane v NSRBP.

Strategija razvoja slovenskih splošnih knjižnic 2022–2027: sprejeta leta 2022. Knjižnice usmerja k proaktivnemu delovanju in hitremu prilagajanju spreminjajočim se potrebam posameznika in stanja družbe. V obdobju 2022–2027 predstavlja podlago za oblikovanje različnih razvojnih in operativnih dokumentov za posamezna področja in aktivnosti.

Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe: sprejet leta 2023. Določa minimalne pogoje za obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva, število ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev, ustrezen prostor in opremo, ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti ter druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati knjižnice, ki opravljajo knjižnično javno službo.

Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 (ReNPK24–31) in Akcijski načrt do leta 2027 za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031: Resolucija je bila sprejeta 2024, Akcijski načrt pa spomladi 2025. V dokumente so vključene dejavnosti za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture na področju knjige, knjižničarstva, slovenskega jezika in kulturno-umetnostne vzgoje.

Nacionalna strategija za izboljšanje zdravstvene pismenosti 2025–2035: sprejeta leta 2025. Pripravilo jo je MZ v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ). Poudarja pomen jasne, dostopne komunikacije in prilagoditev zdravstvenih ustanov, da bodo informacije razumljive vsem uporabnikom. Cilj je do leta 2035 ustvariti družbo, kjer bodo vsi prebivalci – ne glede na starost, izobrazbo ali socialni položaj – sposobni pridobiti, razumeti in uporabljati zdravstvene informacije ter storitve za svoje zdravje in dobrobit skupnosti. Ključna za dosego tega cilja pa je tudi dobro razvita bralna pismenost.

Programski dokument za razvojno načrtovanje do leta 2033: vsebinsko se dokument MVI v celoti opira na predlog Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2024–2033 (NPVI). Ta predlog je rezultat poglobljenega in večplastnega procesa, ki se je začel kot odziv na jasno izražene potrebe strokovne in splošne javnosti po strateški prenovi slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema.

Novela Zakona o osnovni šoli je 1. septembra 2024 uvedla spremembe za učence priseljence iz drugih držav in učence, katerih materni jezik ni slovenščina. Šole imajo več možnosti za prilagajanje potrebam in znanju posameznega učenca. Učencem je omogočeno tako začetno učenje slovenščine kot tudi stalen stik s slovensko govorečimi vrstniki, kar predstavlja pomemben element za uspešno jezikovno in družbeno integracijo. Postopno vključevanje teh učencev se izvaja na podlagi posodobljenih strokovnih Smernic za vključevanje otrok, učencev in dijakov iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (smernic), ki jih je pripravil Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ). Z vsebino smernic se je 13. junija 2024 seznanil Strokovni svet za splošno izobraževanje.

Novela Zakona o osnovni šoli je 1. septembra 2025 tudi za otroke, ki so pripadniki romske skupnosti in katerih materni jezik ni slovenski jezik, ob vključitvi v osnovno šolo uvedla izvajanje pouka slovenskega jezika in kulture.

V tem sklopu so zbrane domače in mednarodne raziskave (PISA, PIRLS, PIAAC), v katerih Slovenija že sodeluje ali bo sodelovala v bližnji prihodnosti. Vključene so tudi sekundarne študije, evalvacijske raziskave in ciljno raziskovalni projekti (CRP), ki omogočajo poglobljeno ocenjevanje stanja na posameznih področjih bralne pismenosti (npr. nakupovanje knjig, izposoja knjig v knjižnicah) in analizo dosežkov slovenskih učencev v mednarodnih raziskav PISA in PIRLS. Namen teh raziskovalnih dejavnosti je podpora uresničevanju strateških ciljev NSRBP.

 

Nacionalne raziskave

Raziskava Knjiga in bralci: informira javnost o bralni kulturi Slovencev, hkrati pa je podlaga za pripravo ukrepov na področju knjige in širše kulturne politike in nadaljnja raziskovanja. Poteka v začrtanih petletnih intervalih vse od leta 2014. Njeno izvedbo financirata Ministrstvo za kulturo (MzK) in Javna agencija za knjigo (JAKRS). Zadnja raziskava je bila izvedena leta 2024.

Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah: CRP je trajal od oktobra 2023 do septembra 2025. V njem je sodelovalo 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru (PeF UM) in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL). Namenjen je bil proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter knjižnicah, ki so pomembni spodbujevalci bralnih navad za otroke, učence, dijake, študente in odrasle uporabnike izobraževanja. Raziskavo so financirali Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), MVI ter MzK. Več v monografijah: Bralni vzori 1 in Bralni vzori 2.

Instrumentarij za prepoznavanje ravni jezikovne zmožnosti romskih otrok in učencev v romskem jeziku: CRP je v letu 2023 vodil Inštitut za narodnostna vprašanja (INV). Namen je bil pridobitvi osnovnega vpogleda v jezikovno zmožnost romskih otrok v predšolskem obdobju in v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju (VIO) osnovne šole. Instrumentarij bo osnova za ustrezen monitoring pri jezikovnopolitičnih ukrepih za razvoj sporazumevalne zmožnosti pripadnikov romske skupnosti. Raziskavo sta sofinancirala ARIS in MVI.

Reforma B: Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0: poteka od 2022 do 2026 in se financira prek Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Cilj je povečati prilagodljivost in odzivnost visokega šolstva na potrebe okolja ter zagotoviti kompetence za digitalni in zeleni prehod. V okviru projekta so nastale Smernice za prenovo visokošolskega strokovnega izobraževanja in izvedeni pilotni projekti posodobitve študijskih programov, ki vključujejo digitalne kompetence in trajnostni razvoj. Pilotne projekte izvajajo štirje javni visokošolski zavodi: Univerza v Ljubljani (UL za trajnostno družbo – ULTRA); Univerza v Mariboru (Pilotni projekti Univerze v Mariboru za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0); Univerza na Primorskem (Zelena, digitalna in vključujoča Univerza na Primorskem – GDI UP) in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (Naprednejša računalniška znanja).

Upravljanje jezikovne politike visokega šolstva: pregled stanja, dobrih praks in ukrepi ARIS: CRP je med oktobrom 2022 in septembrom 2023 izvajala Fakulteta za družbene vede UL s finančno pomočjo MVI. Raziskava je prinesla sveže podatke o trenutni ponudbi organiziranega učenja slovenščine za tuje študente in visokošolske učitelje na javnih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji in podatke o stališčih odgovornih glede nadaljnjega razvoja tovrstne dejavnosti. Izdelan je bil sistematičen pregled vseh dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih, predvsem s stališča skrbi za razvoj slovenskega jezika in strokovnega izrazoslovja ter prenosa konceptov in terminologije v slovenski jezik.

Vseživljenjsko učenje (VŽU) odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj: CRP je v obdobju 2021–2023 izvajala PeF UM v sodelovanju z ACS ter Filozofsko fakulteto, Ekonomsko fakulteto in Fakulteto za upravo UL, financirala pa sta ga ARIS in MVI. Projekt je obravnaval stanje in dejavnike, ki vplivajo na VŽU, saj se Slovenija sooča z velikim deležem odraslih z nizko funkcionalno pismenostjo in omejenimi priložnostmi za razvoj kompetenc. Podane so bile smernice za povečanje udeležbe odraslih, zlasti ranljivih skupin, ter spodbujanje interdisciplinarnih in medresorskih povezav za razvoj temeljnih kompetenc (tudi bralne pismenosti) v različnih okoljih.

Letna poročila in analize dosežkov nacionalnega preverjanja znanja iz matematike za 3., 6. in 9. razred z vidika razvijanja matematične pismenosti ter opisa dosežkov nacionalnega preverjanja znanja iz slovenščine za 3., 6. in 9. razred z napotki za učitelje (letna poročila): letna poročila pripravlja Državni izpitni center (RIC) in vsebujejo ugotovitve ter predloge, kako zapolniti vrzeli v znanju na področju bralnega razumevanja in pisnega tvorjenja besedil.

 

Mednarodne raziskave

MVI finančno podpira vključevanje Slovenije v mednarodne raziskave s področja razvoja pismenosti pri otrocih in mladostnikih. Raziskave v Sloveniji izvaja Pedagoški inštitut (PI). Slovenija se vključuje v naslednje mednarodne raziskave:

Mednarodna raziskava PISA: raziskuje bralno, matematično in naravoslovno pismenost pri 15-letnih učencih in dijakih, ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo. Namen raziskave PISA, ki poteka v triletnih ciklih, je zajeti podatke o kompetentnostih učencev, ki jih potrebujejo za svoje poklicno in zasebno življenje in ki so pomembne tako za posameznika kot za celotno družbo. Izvaja se pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD – Organisation for Economic Co-operation and Development).

Mednarodna raziskava bralne pismenosti PIRLS: preverja bralno pismenost učencev konec četrtega razreda (povprečna starost približno deset let). Raziskava se izvaja v petletnih ciklih in preverja tudi ozadenjske dejavnike, ki so povezani z doseganjem bralne pismenosti (npr. vpliv šolskega okolja in vključenosti staršev v izobraževanje otrok). Naslednja raziskava bo potekala v letu 2026. Nosilec raziskave je Mednarodno združenje za ocenjevanje izobraževalnih dosežkov (IEA – International Association for the Evaluation of Educational Achievement).

Mednarodna raziskava PIAAC: največja mednarodna raziskava o stanju in uporabi kompetenc odraslih med 16. in 65. letom. Raziskava, ki poteka v pet- do desetletnih ciklih, raziskuje, katere dejavnosti, povezane z branjem, razumevanjem in pisanjem sporočil, uporabo računalnika in drugih sodobnih pripomočkov odrasli opravljajo v vsakdanjem življenju in kako uspešni so pri tem. V letu 2024 je Vlada RS sprejela sklep, da se Slovenija v letih 2025–2029 vključi v drugi krog drugega cikla raziskave. Anketiranje bo potekalo v letih 2026 in 2027. Za vključitev Slovenije so zagotovljena nacionalna in evropska sredstva. Nosilec raziskave je OECD.

V tem sklopu so nanizane dejavnosti in ukrepi, usmerjeni v krepitev bralne pismenosti in bralne kulture. Osredotočajo se na razvoj pristopov, modelov, programov; strokovnih gradiv ter drugih dokumentov in diagnostičnih orodij (instrumentov). Namen teh dejavnosti je omogočiti razvoj in posodobitev vzgojno-izobraževalnih programov od predšolske do srednješolske ravni izobraževanja. Dejavnosti oz. ukrepi so namenjeni strokovnim delavcem v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kulturnih ustanovah ter drugih relevantnih področjih, kakor tudi različnim ciljnim skupinam (otrokom, mladim in odraslim) tako v okviru formalnega kot neformalnega izobraževanja.

 

Razvojni projekti

Razvojni projekti se sofinancirajo iz nacionalnih in evropskih sredstev (npr. iz ESS – Evropskega socialnega sklada ali NOO – Načrta za okrevanje in odpornost).

Krepitev vseživljenjskega učenja: projekt v obdobju od 2024–2029 izvaja Andragoški center Slovenije (ACS). Namen je spodbuditi učenje v vseh življenjskih obdobjih, s poudarkom na razvoju pismenosti in temeljnih zmožnosti. Cilj je povečati socialno pravičnost, izboljšati kakovost vseživljenjskega učenja (VŽU) ter okrepiti kompetence izobraževalcev odraslih. Projekt vključuje štiri sklope aktivnosti: razvoj pismenosti, presojanje kakovosti z digitalnimi pristopi, krepitev svetovalne dejavnosti in prilagajanje na zeleni prehod. V sklopu Razvoj pismenosti bodo razviti diagnostični instrumenti za samoocenjevanje osmih temeljnih zmožnosti (npr. branje, pisanje, računanje, reševanje problemov, uporaba digitalnih orodij ipd.; več na https://ocenise.acs.si) ter javnoveljavna programa za preživitvene zmožnosti, ki bosta vključevala tudi določene vidike bralne pismenosti. Projekt sofinancirata Republika Slovenija (MVI) in EU iz ESS+.

Dvig kakovosti dvojezičnega šolstva za italijansko narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodno skupnost v Italiji: Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti bo v obdobju od marca 2024 do avgusta 2027 pripravila različne dejavnosti za obogatitev dvojezičnega izobraževanja s krepitvijo pozitivnega odnosa do italijanskega oziroma slovenskega jezika ter ohranjanja kulturne dediščine. Cilj projekta je uvajanje inovativnih metodologij učenja in poučevanja za izboljšanje kakovosti pedagoških veščin in soočanje s sodobnimi izzivi družbe. Projekt je namenjen pomočnikom vzgojiteljev, vzgojiteljem, učiteljem, ravnateljem ter otrokom v vrtcih, učencem ter dijakom. Z novimi pristopi in oblikami poučevanja se bo nadgradila jezikovna podpora v materinščini ter krepilo in spoznavalo kulturne vrednote sosednjega naroda. Projekt prispeva tudi k sprejemanju drugačnosti ter spodbuja medkulturni dialog in socialno vključenost mladine na obeh straneh meje. Projekt sofinancirata Republika Slovenija (MVI) in EU iz ESS+.

Generativna umetna inteligenca (GUI) v izobraževanju: projekt v obdobju 2024–2026 izvaja Zavod Antona Martina Slomška v sodelovanju s pedagoškimi fakultetami v Ljubljani, Kopru in Mariboru, Filozofsko fakulteto UL, Zavodom RS za šolstvo (ZRSŠ), Institutom »Jožef Stefan« in drugimi institucijami. Cilj projekta je opolnomočenje sodelujočih pri razvoju bralne in digitalne pismenosti ter smotrna in učinkovita raba generativne umetne inteligence v izobraževanju. V okviru projekta je bila pripravljena Analiza stanja uporabe GUI v primarnem, sekundarnem in terciarnem izobraževanju, ki bo podlaga za dolgoročno strategijo za integracijo GUI v izobraževalni sistem. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija (MVI) in EU – NextGenerationEU.

Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2023–2029: javni razpis za izvajanje izobraževalnih programov je bil objavljen oktobra 2023. Namen javnega razpisa je povečati vključenost odraslih v VŽU ter izboljšati kompetence, ki jih odrasli potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja za delovanje in odzivanje na tehnološke, demografske in podnebne spremembe v sodobni družbi. Cilj javnega razpisa je pridobitev in izboljšanje temeljnih kompetenc ter splošne izobraženosti odraslih. Sofinancirali se bodo javnoveljavni programi Usposabljanja za življenjsko uspešnost (UŽU), namenjeni razvoju pismenosti: npr. UŽU Beremo in pišemo skupaj; javnoveljavni program Slovenščina kot drugi in tuji jezik; javnoveljavni program Začetna integracija priseljencev; javnoveljavni program Računalniška pismenost za odrasle; javnoveljavni program Digitalna pismenost za odrasle; različni neformalni izobraževalni programi za odrasle (v nadaljnjem besedilu: NIPO) za: sporazumevanje v slovenskem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih na ravneh od A1 do B2, poslovno konverzacijo, pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti ter izboljšanje splošne izobraženosti na področju temeljnih zmožnosti, medgeneracijskega učenja in sodelovanja, trajnostnega razvoja in zelenega gospodarstva, zdravega življenjskega sloga ipd., pridobivanje digitalnih kompetenc (programi računalniškega in digitalnega opismenjevanja), opravljanje izpitov iz slovenskega in iz tujih jezikov ter iz znanja računalništva ECDL, programi priprave na strokovna izpita iz upravnega postopka ipd. Poleg zgoraj navedenih javnoveljavnih programov se bodo v okviru projekta lahko izvajali tudi javnoveljavni programi za odrasle, ki bodo v obdobju izvajanja javnega razpisa objavljeni v Uradnem listu RS in dostopni na spletnih straneh MVI ter ACS. Projekt sofinancirata Republika Slovenija (MVI) in EU iz ESS+.

Dvig kakovosti dvojezičnega šolstva za madžarsko narodno skupnost v Sloveniji ter slovensko narodno skupnost na Madžarskem: projekt izvaja Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost v obdobju od septembra 2023 do konca avgusta 2027. Namenjen je dvigu kakovosti in učinkovitosti dvojezičnega šolskega sistema z omogočanjem jezikovne podpore v maternem jeziku ter usposabljanju strokovnih delavcev dvojezičnih vzgojno-izobraževalnih zavodov (VIZ). Z novimi pristopi in oblikami poučevanja ter nadgradnjo pedagoških praks za krepitev znanj in spretnosti poučevanja na dvojezičnem območju prispeva tudi k dvigu ozaveščenosti o pomenu madžarskega in slovenskega jezika ter k ohranjanju kulturnih vrednot. Aktivnosti bodo omogočale razvoj sodelovanja med šolami v Prekmurju in Porabju, s poudarkom na kulturi in umetnosti, trajnostnem razvoju, digitalni pismenosti ter enakih možnostih. Projekt financira Republika Slovenija (MVI) in EU iz ESS+.

Modernizacija srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja vključno z vajeništvom, prenova višješolskih študijskih programov ter vzpostavitev digitalno podprtih učnih mest 2022–2026: projekt izvaja Center za poklicno izobraževanje (CPI). Namen projekta je modernizirati poklicno in strokovno izobraževanje tako, da bo omogočalo krepitev kompetenc za digitalni in zeleni prehod, večjo prilagodljivost, odpornost in odzivnost poklicnega izobraževanja na potrebe trga dela, okolja in posledično izboljšanje njegove relevantnosti za gospodarsko okrevanje, zvišanje produktivnosti ter uravnotežen družbeni, okoljski in gospodarski razvoj. V okviru projekta bo pripravljenih pet pilotnih programov srednješolskega poklicnega strokovnega izobraževanja (PSI) ter prenovljenih oziroma pripravljenih novih 20 programov PSI na izbranih strokovnih področjih in ravneh srednješolskega PSI, z usposabljanjem delovnih skupin, ki bodo sodelovale pri pripravi teh programov. S projektom se uresničujejo ukrepi Strategije višjega strokovnega izobraževanja v RS za obdobje 2020–2030 in ReNPIO2021–2030. Projekt sofinancirata Republika Slovenija (MVI) in EU – NextGenerationEU.

Razvoj kompetenčnih centrov za različna področja bralne pismenosti in bralne kulture v splošnih knjižnicah: kompetenčni centri od leta 2022 dalje vpeljujejo nove skupne strokovne in razvojne rešitve z ustrezno usposobljenim kadrom in specializirano zbirko knjižničnega gradiva ter izobražujejo knjižnično osebje. Namen kompetenčnih centrov je poglobljeno strokovno in učinkovito delovanje ter razvoj splošnih knjižnic na posameznih področjih in tudi za posamezne ciljne skupine (otroci in mladi, starejši, osebe s posebnimi potrebami, družine …).

Finančna pismenost za odrasle 2022–2024 (FPO 2022–2024): projekt je izvajal ACS. Namen projekta je bil razvoj sedmih izobraževalnih programov s področja finančne pismenosti za različne starostne skupine odraslih. Cilj programov je bil podpreti doseganje in ohranjanje finančnega blagostanja odraslih v času nepredvidljivih ekonomskih in družbenih sprememb. Posebna pozornost v izobraževalnih programih je bila namenjena tudi ozaveščanju in usposabljanju o ključnem vplivu bralne pismenosti in drugih temeljnih spretnosti na finančno pismenost odraslih. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija (MVI) in EU iz NOO.

Dvig digitalne kompetentnosti (DDK): projekt sta v letih 2021–2023 izvajala Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) in Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES). Cilja projekta sta bila: razviti prožnejše oblike učenja z učinkovito uporabo digitalnih tehnologij v VIZ in spodbuditi strokovne delavce k reflektivni praksi, načrtovanju in aktivnemu udejanjanju lastnega strokovnega razvoja, vključno z oblikovanjem digitalnih strategij zavodov ter krepitvijo digitalnih kompetenc strokovnih delavcev in otrok, učencev ter dijakov. V izvajanje programa je bilo vključenih 220 VIZ oz. organizacijskih enot. Sodelovali so v različnih aktivnostih, namenjenih razvoju usposobljenosti izobraževalcev za uporabo sodobnih informacijsko-digitalnih tehnologij pri poučevanju in učenju. Posledično so se izboljšale tudi digitalne kompetence otrok, učencev in dijakov. V okviru projekta je bil vzpostavljen tudi portal Razvoj digitalne kompetentnosti, ki je namenjen podpori profesionalnemu razvoju vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev na področju digitalnih kompetenc. Projekt sta sofinancirala Republika Slovenija (MVI) in EU iz ESS+.

Bralna kultura: ACS nalogo izvaja od leta 2020. Ena od prvih aktivnosti znotraj te naloge je bila izvedba  idejnih rešitev in modela za spodbujanje dialoškega branja Branje v javnem prostoru s potujočo razstavo in priročnikom »Portreti branja«. Razvit je bil izobraževalni program Umeščanje branja v izobraževanje odraslih. V letih 2024 in 2025 so bile izpeljane tudi prve izvedbe programa za strokovne delavce v izobraževanju odraslih. V okviru naloge se pripravljajo tudi različne promocijske dejavnosti za spodbujanje branja.

Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018–2022: javni razpis za izvajanje izobraževalnih programov je bil objavljen avgusta 2018 v Uradnem listu RS. Namen javnega razpisa je bil povečati vključenost odraslih v VŽU ter izboljšati kompetence, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti in mobilnosti ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi. Cilj je bil izboljšati temeljne in poklicne kompetence odraslih, ki so nižje izobraženi (manj kot štiriletna srednja šola oziroma vključno z ISCED 3 – nižje poklicno in srednje poklicno izobraževanje) in manj usposobljeni, s poudarkom na starejših od 45 let. Sofinancirali so se javnoveljavni programi Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU), namenjeni zviševanju ravni pismenosti, pridobivanju temeljnih spretnosti, povezanih s pismenostjo, socialnimi spretnostmi in načeli vseživljenjskega učenja; javnoveljavni program Slovenščina kot drugi in tuji jezik; javnoveljavni program Začetna integracija priseljencev (ZIP); javnoveljavni program Računalniška pismenost za odrasle (RPO); različni neformalni izobraževalni programi za odrasle (v nadaljnjem besedilu: NIPO) za: sporazumevanje v slovenskem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih na ravneh od A1 do B2, pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti, temeljnih zmožnosti in izboljšanje splošne izobraženosti, pridobivanje digitalnih kompetenc; priprave na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (programi NPK), opravljanje izpitov iz slovenskega in iz tujih jezikov ter iz znanja računalništva ECDL ter programi priprave na strokovna izpita iz upravnega postopka. V obdobju 2018–2022 se je v različne programe izobraževanj v okviru projekta vključilo več kot 20.000 udeležencev. Projekt sta sofinancirala Republika Slovenija (MVI) in EU iz ESS+.

Prehod mladih +: projekt je od januarja 2018 do konca avgusta 2022 izvajalo 13 projektnih partnerjev, izvajalcev programov zaposlitvene rehabilitacije, ki so pomagali mladim s posebnimi potrebami pri lažjem prehodu na trg dela in na ta način skušali reševati problematiko visokega deleža nezaposlenih iz ciljne skupine. V projektu je bila posebna pozornost namenjena pridobivanju kompetenc mladih s posebnimi potrebami in njihovo približevanje trgu dela, predvsem na področju izboljšanja funkcionalne pismenosti. V dejavnosti se je vključilo okrog 2100 mladih s posebnimi potrebami iz celotne Republike Slovenije. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija (MDDSZ) in EU iz ESS+.

Slovenščina na dlani: projekt poteka od avgusta 2017 na Univerzi v Mariboru:

Slovenščina na dlani: trajanje od avgusta 2017 do septembra 2021; izdelano je bilo prosto dostopno interaktivno učno e-okolje za obogatitev pouka slovenščine. Projekt je potekal na Univerzi v Mariboru (UM) v sodelovanju treh fakultet (Filozofske fakultete, Pedagoške fakultete ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko). Naložbo sta sofinancirali Republika Slovenija (MzK) in EU iz ESS+.

Slovenščina na dlani 2: trajanje od avgusta 2022 do decembra 2023; izdelana je bila nadgradnja učnega e-okolja, katerega cilji so bili usmerjeni v izboljšanje funkcionalnosti e-okolja in nadgradnjo vsebin ter promocijo uporabe e-okolja. Projekt se prav tako izvaja na UM, v sodelovanju Filozofske fakultete ter Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Naložbo je financirala Republika Slovenija (MzK).

Slovenščina na dlani 3: trajanje od 2024 do 2025; izvedeno je bilo izboljšanje zmožnosti tvorjenja in razumevanja besedil, nadgradnja nalog in aktivnosti za boljšo prepoznavnost e-okolja.

Strokovna podpora področju razvoja temeljnih kompetenc odraslih 2016–2022 (krajše Razvoj kompetenc odraslih 2016–2022): projekt je v obdobju od 2016–2022 izvajal ACS. Z njim je zaokrožil celostni pristop razvoja inovativnih orodij in programov za ranljive skupine prebivalcev in izobraževalce odraslih, začet v projektu Razvoj pismenosti 2011–2014. Namenjen je bil povečanju prepoznavnost VŽU, prilagoditvi izobraževalnih orodij potrebam odraslih ter kakovostnejšemu izvajanju izobraževalnih programov za pridobivanje temeljnih kompetenc nižje izobraženih in manj usposobljenih, predvsem za zaposlene in starejše od 45 let. Razviti so bili opisniki za osem temeljnih zmožnosti za VŽU, nova in inovativna strokovna in učna gradiva za uveljavljanje samoevalvacije v izobraževanju odraslih in novi izobraževalni programi. Projekt sta sofinancirali Republika Slovenija (MVI) in EU iz NOO.

Bralna pismenost in razvoj slovenščine – OBJEM (Ozaveščanje, Branje, Jezik, Evalvacije, Modeli): projekt je v obdobju 2016–2022 vodil ZRSŠ. Cilj je bil dvigniti raven bralne pismenosti pri otrocih/učencih/dijakih po celotni vertikali vzgoje in izobraževanja (VI). V okviru projekta so bralno pismenost razvijali z več vidikov: (1) uvajanje gradnikov bralne pismenosti, (2) razvijanje didaktičnih pristopov za dvig ravni bralne pismenosti in (3) priprava izbora kakovostnih bralnih gradiv za vsa področja dejavnosti v vrtcih in vse predmete v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. Poleg uvajanja gradnikov bralne pismenosti v prenovljene učne načrte je bil projekt namenjen tudi ozaveščanju strokovnih delavcev VIZ o pomenu razvoja bralne pismenosti pri vseh predmetih in področjih, vključevanju tematike razvoja bralne pismenosti v izobraževanje bodočih učiteljev vseh predmetov; usposabljanju za vodenje dejavnosti za izboljšanje bralne pismenosti ter razvoju predbralne in predpisalne zmožnosti predšolskih otrok. Več o gradivih, nastalih v okviru projekta OBJEM v razdelku Strokovna gradiva za strokovne delavce VIZ.

Aktivna vloga otroka, učenca in dijaka v odprtem, sodelovalnem in ustvarjalnem učnem okolju: MVI pripravlja javni razpis, s katerim želi spodbuditi razvoj inovativnih učnih okolij za dvig motivacije za učenje otrok, učencev in dijakov, še posebej dijakov v srednjih strokovnih in poklicnih šolah. Na področju bralne pismenosti in bralne kulture bo podprta implementacija gradnikov bralne pismenosti v praksi ter razvoj avtonomije otroka, učenca in dijaka z vidika dviga kakovostnega znanja, spretnosti, vrednot in stališč ter kritičnega mišljenja. Poudarek bo na branju kot vrednoti, razvijanju interesa za branje, uvajanju različnih bralnih strategij in uporabi raznovrstnih didaktičnih in motivacijskih pristopov, ter dostopnosti do raznolikega bralnega gradiva. Predvideni izid razpisa je 2026.

Razvoj in vzpostavitev novih pedagoških modelov z uporabo e-vsebin: MVI načrtuje projekt, katerega namen bo opolnomočiti učence za učenje in branje tudi na zaslonih. Cilj projekta je razviti okvir in smernice za razvoj digitalne bralne kompetence in digitalne učne kompetence ter e-orodja in e-vsebine, ki podpirajo učenje z elektronskimi učnimi vsebinami. S tem bo projekt razvijal bralno pismenost tudi na področju elektronskih (učnih) vsebin, digitalno kompetenco in pomagal učencem izbrati najustreznejši medij (papir, zaslon) glede na bralni namen. Predvideni izid razpisa je 2026.

 

Vzgojno-izobraževalni programi

V Sloveniji od leta 2022 poteka projekt prenove izobraževalnih programov (v nadaljevanju: prenova). Namen prenove (kurikulum za vrtce, učni načrti za programe osnovnih šol, gimnazij, katalogi znanj za splošnoizobraževalne predmete v poklicnih in strokovnih programih srednjih šol) je zagotoviti relevantno, vključujoče in kompetenčno naravnano izobraževanje za razvoj znanja, spretnosti, vrednot in kritičnega mišljenja.

Pri prenovi so bili upoštevani strokovni odzivi, na podlagi katerih je nastal dokument Skupni cilji in njihovo umeščanje v učne načrte in kataloge znanj (2023). Prenovljeni učni načrti in katalogi znanj vključujejo skupne cilje in tako presegajo cilje posameznih predmetov. Tako le-ti poleg predmetnih znanj vključujejo cilje za razvoj ključnih kompetenc in celostni osebnostni razvoj otrok, učencev in dijakov. S tem krepijo temeljne zmožnosti, pomembne za vseživljenjsko učenje in aktivno državljanstvo.

Med splošnimi oziroma prečnimi cilji je izpostavljeno področje jezika, ki zasleduje cilje razvijanja jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti ter dviga ravni bralne pismenosti pri vseh predmetih na vseh ravneh vzgojno-izobraževalnega sistema – od predšolske vzgoje do srednješolskega izobraževanja, saj le-ta postaja odgovornost vseh učiteljev. Razumevanje, vrednotenje in kritično presojanje informacij iz različnih virov je ključno za uspeh na vseh učnih področjih. Med skupnimi cilji je vključena tudi digitalna pismenost, ki bo smiselno integrirana v vse učne načrte in kataloge znanj.

Predmetne kurikularne komisije so v učne načrte in kataloge znanj smiselno umestile tudi gradnike bralne, matematične in naravoslovne pismenosti ter pripravile didaktična priporočila za njihovo razvijanje.

Izhodišča za prenovo kurikuluma za vrtce poudarjajo pomen zgodnjega razvoja bralne pismenosti in kulture. Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki predstavlja strokovno podlago za delo v vrtcih. Določen je bil na 241. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 20. februarja 2025, izvajati se je začel s šolskim letom 2025/26.

Na 241. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje je bil določen tudi Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu, ki bo objavljen naknadno, v veljavo pa bo stopil s šolskim letom 2026/27. Gre za prva kurikularna dokumenta, ki sta bila sprejeta v sklopu prenove izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov.

Več o prenovi UN in KZ na spletni strani Zavoda RS za šolstvo in Prenova sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji.

 

Programi drugih resorjev

Spodbujanje prehoda na trajnostno mobilnost za razvoj bralne pismenosti posameznikov in posameznic na področju prometne politike: program je v letu 2024 pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Vključuje izmenjavo znanj, izobraževanje in ozaveščanje o trajnostni mobilnosti med strokovno javnostjo, institucijami ter v VIZ. Promocijske aktivnosti so potekale v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki se odvija pod okriljem Evropske komisije vsako leto med 16. in 22. septembrom, z vključitvijo lokalnih skupnosti. Gradiva in aktivnosti so dostopna na Slovenski platformi za trajnostno mobilnost (SPTM), ki zajema celostno prometno načrtovanje, javni potniški promet, platformo Mobilnost kot storitev (MaaS = Mobility as a Service) ter zeleno mestno logistiko. Pri projektu sodelujejo številni resorji in organizacije.

Začetna integracija priseljencev – ZIP: izvajanje javnoveljavnega programa financira Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Program vključuje učenje slovenskega jezika in spoznavanje slovenske družbe. Programe ZIP izvajajo pooblaščeni izvajalci po vsej Sloveniji.

Učenje slovenskega jezika na preživetveni ravni: izvajanje prav tako financira Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Programe izvajajo pooblaščeni izvajalci po vsej Sloveniji.

Mobilni heroji: izvajanjnancira Ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP). Gre za izvajanje neformalnih usposabljanj s področja digitalnih kompetenc za starejše nad 55 let z uporabo ustrezno opremljene mobilne enote. Cilji usposabljanj so pridobivanje in krepitev osnovnih digitalnih kompetenc, spodbujanje zanimanja za uporabo digitalnih tehnologij in varno rabo spletnega okolja ter promocija in ozaveščanje o pomenu digitalnih tehnologij in o prednostih ter izzivih, ki jih digitalizacija prinaša sodobni družbi. Namen je doseči tiste starejše, ki se običajno ne morejo udeležiti ali težje dostopajo do usposabljanj, digitalnih vsebin in izobraževalnih virov.

Digi info točke: izvajanje je v obdobju 2023 do 2025 sofinanciralo MDP. V okviru projekta je bilo vzpostavljenih 162 digitalnih informacijskih točk, na katerih svetovalci vsakemu na razumljiv način nudijo svetovanje in uporabniško podporo s področja digitalnih javnih storitev, npr. uporaba elektronske osebne izkaznice in s tem povezane mobilne aplikacije, prijava v elektronske storitve in elektronsko podpisovanje, dostop do informacij na portalih gov.si, eUprava, SPOT, uporaba storitev eZdravje na portalu zVEM, dostop do e-storitev ZPIZ, uporaba državnega davčnega portala eDavki, dostop do elektronske zemljiške knjige, uporaba elektronskih vinjet na portalu DARS, storitve z zvezi s študijem in štipendijami, storitve MKGP in UVHVVR, portal Volos in drugih.

Pilotna usposabljanja za ženske s področja IKT: projekt poteka od leta 2023. Za njegovo izvajanje je MDP objavilo javni razpis za financiranje programov neformalnega izobraževanja mladih za spodbujanje zanimanja za naravoslovne in tehniške poklice, digitalne tehnologije, njihovo razumevanje ter odgovorno in varno uporabo ter pridobivanje digitalnih kompetenc do vključno 6. ravni po okviru digitalnih kompetenc za državljane. Namen sklopa aktivnosti je bil ustvariti ustrezno podporno in vključujoče okolje, ki spodbuja raziskovanje ter stremi k ustvarjanju vključujoče in enakopravne družbe ter večje odločanje deklet in žensk za študijsko oz. karierno pot na področju IKT. V brezplačna izobraževanja za pridobitev znanja za nove poklice v IT sektorju so se lahko vključile ženske, starejše od 18 let. Ob tem je bilo izvedenih šest predstavitvenih dogodkov in en večji celodnevni hibridni dogodek o IKT spretnostih za ženske, na katerih so bile predstavljene karierne možnosti zanje v IT sektorju. Projekt se nadaljuje tudi v 2025 in 2026.

Neformalna usposabljanja s področja umetne inteligence: projekt poteka od leta 2023. Za njegovo izvajanje je MDP objavilo javni razpis za financiranje programov neformalnega izobraževanja mladih za spodbujanje zanimanja za naravoslovne in tehniške poklice, digitalne tehnologije, njihovo razumevanje ter odgovorno in varno uporabo ter pridobivanje digitalnih kompetenc do vključno 6. ravni po okviru digitalnih kompetenc za državljane. Namen tega sklopa aktivnosti je mladim zagotoviti priložnosti za spoznavanje uporabe in učenje o umetni inteligenci. Udeleženci razvijajo spretnosti in znanja ter spoznavajo zanimive poklice prihodnosti, ki se razvijajo na področju IKT in so povezani z umetno inteligenco. Projekt se nadaljuje tudi v 2025 in 2026.

Neformalna usposabljanja za mlade na področju digitalnih kompetenc – 16 do 29 let: projekt poteka od leta 2023. Za njegovo izvajanje je MDP objavilo javni razpis za podporo najrazličnejšim dejavnostim za otroke in mlade, ki so zanimive, vključujoče, vsebinsko ustrezne ter omogočajo praktično učenje in s tem razvoj digitalnih kompetenc otrok in mladih ter promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev. Projekt se nadaljuje tudi v 2025 in 2026.

Neformalna izobraževanja za odrasle na področju digitalnih kompetenc: projekt izvaja MDP. V okviru projekta je bil objavljen javni razpis za financiranje izvedbe neformalnih izobraževanj za pridobivanje osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc prebivalcev Republike Slovenije starih 30 let in več. Z udeležbo na neformalnih izobraževanjih so udeleženci krepili zavest o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto, pa tudi zaupanje in razumevanje digitalnih tehnologij ter njihovo odgovorno in varno uporabo. Projekt je v 2023 sofinancirala Republika Slovenija (MDP) in EU iz REACT-EU ESS, v letih 2024 in 2025 pa Republika Slovenija (MDP) in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

 

Strokovna gradiva in drugi dokumenti

 

Gradiva za učence OŠ

Vsako leto MVI namenja sredstva za:

• prilagoditev obstoječih in razvijanje novih učbenikov ter drugih didaktičnih in učnih gradiv za gluhe in naglušne otroke v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih: namen je dvigniti jezikovni napredek ter kakovost izobraževanja in pismenosti te skupine učečih se otrok.
• pripravo in izdajo učbenikov ter učne tehnologije za: šolstvo narodnih skupnosti, učence in dijake s posebnimi potrebami, Rome in druga nizko nakladna gradiva, ki so nujno potrebna za nemoteno izvajanje vzgojno izobraževalnega procesa.
• KOBI v šoli: orodje je namenjeno učencem vseh starosti za samostojno in kombinirano učenje branja, utrjevanje znanja in spodbujanje motivacije. Ne nadomešča branja knjig in drugih gradiv, temveč s prilagojenim prikazom besedila ter ob učiteljevi podpori pomaga učencem, ki imajo težave s tiskanimi besedami, doživeti branje kot prijetno izkušnjo. Posebne funkcije in prilagoditve spodbujajo radovednost in ustvarjajo pozitivno bralno izkušnjo. Pripomoček je od marca 2024 na voljo strokovnim delavcem in učencem v osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom ter zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

 

Strokovna gradiva za strokovne delavce VIZ

Gradiva s področja bralne pismenosti in bralne kulture ter matematične pismenosti:

• gradiva ESS projekta OBJEM
• gradiva ESS projekta Opolnomočenje učencev z izboljšanjem bralne pismenosti in dostopa do znanja,
• gradiva ESS projekta NA-MA POTI,
• zbirka kartic Beri in pripoveduj, ki spodbuja skupno branje v šoli,
• strokovne revije: Slovenščina v šoli, Razredni pouk, Matematika v šoli

Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig: vsako leto Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, ki deluje pri Mestni knjižnici Ljubljana (v nadaljevanju: Center), izda priročnik, v katerem je zbrana kakovostna produkcija slovenskih knjig za otroke in mladino preteklega leta. Priročnik s svojo urejenostjo sledi interesom bralcev od predbralnega obdobja, ki je bistveno za spodbujanje branja, preko osnovne šole, do prehoda k »mladim-odraslim« bralcem. Priročnik je nepogrešljiv pri strokovnem delu, knjižnični vzgoji in v pomoč pri naročanju knjig za knjižnice. S svojo zasnovo in z izpeljavo podpira cilje NSRBP.

Knjigometer: spletna aplikacija, ki jo dvakrat mesečno pripravlja in posodablja Center. Aplikacija spremlja sprotno produkcijo kakovostne mladinske literature pri nas.

 

Diagnostični instrumenti

Diagnostična orodja (instrumenti) za ugotavljanje ravni bralnih zmožnosti otrok in učencev: so namenjena oceni razumevanja prebranega, spremljanju napredka, prepoznavanju težav in načrtovanju podpore pri pouku. Več na spletni strani Centra za psihodiagnostična sredstva.

Usposabljanja za uporabo in vrednotenje posameznih orodij: pripravlja Center za izobraževanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Sklop je razdeljen na: izobraževanja in usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju in strokovne delavce na drugih področjih (npr. kultura: splošne knjižnice in druge kulturne ustanove, ki skrbijo za razvoj bralne kulture; zdravstvo: pediatri, medicinske sestre; sociala: strokovni delavci v večgeneracijskih centrih, domovih za starejše …) ter na izobraževanja in usposabljanja za splošno javnost, ki se vključuje v najrazličnejše oblike formalnega in neformalnega izobraževanja, v katerih razvija svojo bralno pismenost ali se uči o pomenu branja kot vrednote ter o načinih razvijanja bralne kulture pri sebi in svojih bližnjih (poudarek na družinski pismenosti, medgeneracijskem branju).

 

Strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju

Strokovni delavci v vzgoji in izobraževanju (VIZ) v Sloveniji imajo vse leto na voljo številne možnosti izobraževanja in usposabljanja na področju razvijanja bralne pismenosti in spodbujanja bralne kulture ter drugih pismenosti, ki jih ponujajo različni ponudniki.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI): Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (KATIS) – vključuje seminarje, delavnice, konference in posvete, ki obravnavajo teme, kot npr.: bralna pismenost in bralna kultura, digitalna in medijska pismenost, finančna, matematična in naravoslovna pismenost, pismenosti pri mlajših učencih in dvojezičnih otrocih, motivacija za branje, bralne in pisne zmožnosti v madžarščini …

Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ): organizira seminarje, letne konference in posvete, kot npr. v letu 2023/24 konferenca za učiteljice razrednega pouka na temo strategij za krepitev bralnih zmožnosti, v letu 2022 konferenca za učitelje razrednega pouka, namenjena spodbujanju povezovanja razvoja različnih vrst pismenosti, in znanstveni posvet Raziskovanje pismenosti: Vloga vzgoje in izobraževanja pri razvijanju različnih razsežnosti vseh vrst pismenosti, ki je bil namenjen spodbujanju medpredmetnega povezovanja in uporabo strategij digitalnega branja, ipd. Organiziral je tudi usposabljanja strokovnih delavcev za uporabo plakatov Igre za po poti in doma. ZRSŠ od leta 2022 pripravlja Teden digitalnega izobraževanja, v okviru katerega izvaja brezplačne izobraževalne večere na daljavo. Osrednja tema večerov je vodenje in podpora učečim se pri pridobivanju digitalnih kompetenc. Udeleženci lahko prisluhnejo zanimivim predavateljem in izkušenim praktikom, ki delijo primere in poglede z različnih področij digitalnega sveta. Področna skupina za knjižnično dejavnost pri ZRSŠ vsako leto organizira dvodnevni seminar Bibliopedagoška šola, ki je namenjen šolskim knjižničarjem. Namen seminarja je opolnomočenje za opravljanje dela, izmenjevanje dobrih praks in izkušenj ter iskanje načinov integracije knjižničnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces.

Šola za ravnatelje pri ZRSŠ (ŠR): V okviru programa Mreženje šol za kakovost je posebno svetovalno podporo prejelo 60 VIZ, ki so si za prednostni cilj izbrali bralno pismenost, z namenom izboljšanja kazalnika »učenci napredujejo v prečnih veščinah«. ŠR je vodila tudi tematsko mrežo Mreža učečih se šol, ki se je med septembrom 2024 in avgustom 2025 osredotočala na bralno pismenost in v katero je bilo vključenih 25 VIZ. Pripravljajo tudi strokovna srečanja z ravnatelji in študijske skupine z vzgojitelji, učitelji in drugimi strokovnimi delavci, kjer obravnavajo različne teme, tudi bralno in druge pismenosti.

Javna agencija za knjigo RS (JAKRS): sofinancira strokovna usposabljanja na področju bralne pismenosti in bralne kulture za različne ciljne skupine, kot so strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja, kulture in druga širša strokovna javnost. Usposabljanja izvajajo druge ustanove, ki v središče svojega delovanja postavljajo branje.

Bralno društvo Slovenije: vsako leto, 8. septembra, skupaj z ZRSŠ pripravi strokovni posvet ob začetku Nacionalnega meseca skupnega branja (NMSB), v katerem strokovnjaki predstavijo temo, povezano z branjem, bralno pismenostjo in bralno kulturo. Namenjen je vzgojiteljem, učiteljem in drugim strokovnim delavcem ter staršem.

Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS: vsako leto pripravlja strokovne posvete, seminarje in delavnice za vzgojitelje, učitelje, druge strokovne delavce ter starše, ki so namenjeni spodbujanju branja, kot so npr. delavnični seminarji Pomen vključevanja staršev v bralni razvoj otrok in družin, Bralnice, Bralne čajanke ipd. Julija 2026 skupaj z Zvezo evropskih društev za pismenost (FELA), ob podpori lokalnih in nacionalnih partnerjev, načrtujejo 24. Evropsko konferenco o bralni pismenosti in bralni kulturi: Pismenost. Vrata v boljši svet, ki bo ponudila priložnosti za izmenjavo in poglabljanje znanstvenih, strokovnih in praktičnih spoznanj ter povezovanje s strokovnjaki z različnih področij razvoja bralne in družinske pismenosti, vseživljenjskega učenja, vključujočih praks na področju pismenosti ipd.

Kulturni bazar: nacionalno stičišče na področju kulturno-umetnostne vzgoje izvaja določene vsebine, povezane z izobraževanjem strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in kulturi na področju bralne pismenosti in bralne kulture. Več na zavihku Gradiva.

 

Ciljne skupine – starši, odrasli kot udeleženci 

Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018–2022 – glej Razvojni projekti v razdelku Razvoj: projekti, programi, modeli, instrumenti, gradiva in drugi dokumenti

Projektno učenje mlajših odraslih + (PUM-O +): program izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih od 15. do dopolnjenega 29. leta starosti traja od 1999. Glavni cilj programa je razvijati potencial udeležencev za uspešno vključevanje v izobraževanje za pridobitev izobrazbe, razvijanje poklicne identitete in tako uspešno vključevanje na trg dela ter uspešno socialno integracijo. Osrednji namen programa je preseganje ovir, ki posamezniku preprečujejo socialno vključenost in angažiranost. Velik poudarek je na kariernih vsebinah, s katerimi udeleženci odkrivajo svoje poklicne interese, potenciale, spoznajo  trg dela, podjetniške vsebine in tako lažje načrtujejo svojo karierno pot. Dobršen del izvajanja programa je namenjen tudi razvoju različnih pismenosti udeležencev. Delovanje in razvoj programa strokovno podpira ACS s svojimi dejavnostmi in v sodelovanju z deležniki, vključitev v program poteka prek Zavoda RS za zaposlovanje. Program sofinancirata Republika Slovenija (MDDSZ) in EU iz ESS+.

Skupaj za zdravje: je preventivni program integrirane preventive kroničnih bolezni in zmanjševanja neenakosti v zdravju pri odraslih. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo programa CINDI Slovenija, ki že več kot 20 let skrbi za preventivo pri preprečevanju in obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni (KB). Izvajajo ga posebej za to usposobljeni zdravstveni strokovnjaki v ambulantah družinske medicine, patronažnih službah ter zdravstvenovzgojnih centrih oz. centrih za krepitev zdravja v okviru zdravstvenih domov po vsej Sloveniji. Organizirajo zdravstvenovzgojne delavnice, preventivne preglede in individualna svetovanja za osebe s prisotnimi dejavniki tveganja za KB ter tistim z že prisotnimi KB. Za razvoj, izvajanje in zagotavljanje kakovosti skrbi interdisciplinarna skupina strokovnjakov na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Stroške programa krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Izobraževanja za zdravje v splošnih knjižnicah: splošne knjižnice organizirajo veliko izobraževanj za zdravje, v manjši meri jih izvedejo tudi v zdravstvenih kotičkih, ki so urejeni in smiselno umeščeni v knjižnični prostor. Knjižničarji in strokovni delavci, ki vodijo zdravstvene kotičke, so še posebej na voljo informacijsko slabše pismenim uporabnikom, da jim omogočijo priložnosti pridobivanja kakovostnih informacij in knjig oziroma priročnikov.

Socialna aktivacija+ (SA+): projekt poteka od septembra 2024 do konca avgusta 2027. Izvaja ga MDDSZ prek Javnega razpisa za sofinanciranje projektov socialne aktivacije+. Namenjen je izboljšanju socialne vključenosti in povečanju zaposlitvenih možnosti polnoletnih oseb: upravičencem/prejemnikom denarne socialne pomoči, brezposelnim in začasno nezaposljivim oziroma drugim osebam s kompleksno socialno problematiko; ženskam iz drugih kulturnih okolij z jezikovnimi ovirami ter romskim ženskam. Udeleženci v okviru projekta brezplačno pridobijo uporabna znanja, spretnosti in sposobnosti za izboljšanje možnosti vstopa na trg dela, med katere spada tudi opolnomočenje na področju temeljnega sporazumevanja in komuniciranja v vsakodnevnih situacijah, kjer je v ospredju krepitev kompetenc na področju jezika. Del ukrepov je namenjen tudi učenju slovenskega jezika in razvoju bralne pismenosti. Projekte sofinancirata Republika Slovenija (MDDSZ) in EU iz ESS+.

Zagotavljanje dostopnosti do bralnega gradiva je temeljni pogoj za uresničevanje ciljev NSRBP. Omogoča enake možnosti za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture vsem skupinam prebivalstva, zmanjšuje družbene in izobraževalne neenakosti ter spodbuja vključevanje ranljivih skupin. V tem sklopu so navedeni različni deležniki, ki na različne načine zagotavljajo dostopnost do bralnega gradiva za posamezne ciljne skupine:

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) vsako leto namenja sredstva za prilagajanje obstoječih in razvijanje novih učbenikov ter drugih didaktičnih in učnih gradiv za gluhe, naglušne, slepe in slabovidne otroke v različnih vzgojno-izobraževalnih obdobjih. Namen je dvigniti jezikovni napredek, kakovost izobraževanja in pismenosti te skupine učečih se otrok. MVI namenja tudi sredstva za pripravo in izdajo učbenikov ter učne tehnologije za šolstvo narodnih skupnosti, učence in dijake s posebnimi potrebami, Rome in druga nizkonakladna gradiva, ki so nujno potrebna za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa.

Ministrstvo za kulturo (MzK) je namenilo sredstva za spodbujanje nastajanja kakovostne leposlovne literature v romskem jeziku ter za izdajo prevodov kakovostne otroške literature v romski jezik. Razpis je bil objavljen 2025, a prijav ni bilo.

MzK in MVI v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi skrbita za vključevanje knjižničnega gradiva v jezikih narodnih skupnosti, Romov in priseljenskih skupnosti v šolske oziroma splošne knjižnice. Sredstva namenjata tudi za zagotavljanje razvoja bralne kulture pripadnikom nemško govoreče etnične skupine v Republiki Sloveniji.

MzK: za zagotavljanje dostopnosti gluhim in naglušnim do TV programov je bil izveden pilotni projekt za samodejno podnaslavljanje TV-programov za to ciljno skupino gledalcev. Zagotovljena so bila tudi sredstva za prilagajanje bralnih gradiv za slepe in slabovidne ter za sofinanciranje programov za lahko branje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ): Projekt Spodbujanje branja v družinah je izvajal NIJZ v letih 2018 in 2022 z namenom ozaveščanja staršev o pomenu branja in druženja z otrokom ob knjigi. Ob obisku patronažne medicinske sestre pri družini (v 4. oz. 5. mesecu otrokove starosti) so starši prejeli kakovostno kartonko, pojasnila o pomenu branja otroku (zloženka) ter povabilo k brezplačnemu vpisu otroka v splošno knjižnico (pripravilo Združenje splošnih knjižnic). Leta 2018 so prejeli kartonko Moja koklja špiklja špoklja, leta 2022 pa kartonko Kaj se skriva očku v bradi. Projekt je bil financiran iz projektov Model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih (MoST) (MZ, 2018) in iz petega protikorona paketa za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (PKP 5) (MDDSZ, 2022).

Javna agencija za knjigo RS (JAKRS): vsako leto pripravlja javne razpise za spodbujanje nastajanja kakovostne leposlovne literature, še posebej za otroke in mlade, za sofinanciranje revijalnih izdaj (za otroke in mlade, literarne revije …) ter sofinanciranje projektov s področja e-založništva (e-knjige, zvočne knjige, spletni literarni mediji). Več o razpisih na spletni strani JAKRS.

Za spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture obstajajo različni projekti in programi, ki so se pokazali kot ključni za razvoj bralne pismenosti in bralne kulture. Sofinancirajo jih različni deležniki (Ministrstvo za kulturo (MzK), Mestna občina Ljubljana, Javna agencija za knjigo (JAKRS) ipd.) preko javnih razpisov ali nalog v letnih delovnih načrtih javnih zavodov.

Bralna značka: slovensko kulturno gibanje in prostovoljna prostočasna dejavnost, ki vse od leta 1961 predšolske in osnovnošolske otroke, srednješolce in odrasle z raznimi programi in akcijami spodbuja k branju. Poteka na skoraj vseh slovenskih osnovnih šolah. Od leta 2002 za dejavnosti bralne značke skrbi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, ki izvaja tudi izobraževalne dejavnosti za starše in strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju. Od 21. marca 2019 je Gibanje Bralna značka vpisano v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Dejavnosti bralne značke sofinancira JAKRS.

Pripovedovalski festival ter drugi vizualno-bralno-kulturni projekti spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture pri različnih ciljnih skupinah so namenjeni spodbujanju bralne kulture s spoznavanjem kakovostne knjižne produkcije in kakovostnih stripov ter za spodbujanje ustvarjalnosti na področju kakovostne knjižne ilustracije.

Projekti za razvoj kulturnih in kreativnih industrij za spodbujanje novih pristopov in novih oblik bralnih gradiv: v letih 2024 in 2025 je MzK izvedlo razpis v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Iz javnega razpisa so bili sofinancirani projekti, kot so npr. Knjiga/film, Pesmomat, Pravljični studio ipd.

Projekti za razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture, za programe in projekte literarnih prireditev, za spodbujanje branja in nakupovanja knjig ter opismenjevanja in obiskovanja knjižnic: preko javnih razpisov JAKRS se izvajajo naslednji projekti in programi za spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture:

Pot knjige: projekt spodbujanja branja in opismenjevanja ter spoznavanja področja knjige za 1. in 2. vzgojno izobraževalno obdobje. Projekt je zasnovala JAKRS v sodelovanju z Bralnim društvom Slovenije (BDS). Pot knjige je na voljo kot razstava na plakatih, ki gostuje po slovenskih šolah, knjižnicah in drugih ustanovah ter kot istoimenski strip. Oba prikazujeta proces nastanka knjige, od avtorja do bralca.

Rastem s knjigo: nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, namenjen učencem 7. razreda osnovnih šol in dijakom 1. letnika srednjih šol. Projekt pripravlja JAKRS v sodelovanju z MzK, MVI, Pionirsko – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana, ZRSŠ ter Združenjem splošnih knjižnic. Projekt motivira osnovnošolce in srednješolce za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuja k obiskovanju splošnih knjižnic.

Priročnik za branje kakovostnih otroških in mladinskih knjig in Knjigometer – več v zavihku Razvoj: projekti, programi, modeli, instrumenti, gradiva in drugi dokumenti.

Razvoj projektov za spodbujanje, promocijo in razvoj medijske pismenosti za različne ciljne skupine: MzK je v okviru javnega razpisa sofinanciralo:

Časoris: spletni časopis za otroke, v katerem so objavljene novice in nasveti za osnovnošolce od 1. do 6. razreda, njihove starše in učitelje ter novinarski prispevki otrok.

Informiran učitelj, informiran otrok: spodbudimo moč naslednje generacije: projekt je bil namenjen spodbujanju razprave in izmenjavi izkušenj, identificiranju dobrih praks ter krepitvi medsebojnega sodelovanja med učitelji in otroki, medijskimi strokovnjaki in novinarji na temo medijske pismenosti otrok. Projekt je bil sofinanciran leta 2023.

Prek Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti MzK sofinancira projekte bralne kulture in literarnih dejavnosti različnih ciljnih skupin – tudi manjšinskih etničnih skupnosti in priseljencev v Republiki Sloveniji – za spodbujanje dviga bralne pismenosti in bralne kulture.

Knjiga me pomlaja: Medgeneracijska literarna druženja Slovenske matice za boljšo bralno pismenost starejših: Društvo Slovenska matica je v letu 2024 izvajalo bralna srečanja v štirih institucijah za starejše (DSO Ljubljana-Šiška, DSO Ajdovščina, Dom upokojencev Sežana in Talita Kum zavod, Postojna). Na teh dogodkih so starejši občani krepili svoje jezikovne in sporazumevalne zmožnosti s pomočjo izbranih literarnih del različnih zvrsti (proze, poezije in dramatike).

Različne projekte in programe za razvijanje bralne pismenosti in bralne kulture razvijajo in izvajajo splošne knjižnice same v svojih prostorih ter v sodelovanju z medgeneracijskimi centri, ki izvajajo dejavnosti za krepitev socialne mreže različnih oblik družin ali posameznih družinskih članov v vseh življenjskih obdobjih, tudi na področju bralne pismenosti in bralne kulture (bralna srečanja, ure pravljic …), in dejavnostmi Univerze za tretje življenjsko obdobje. Več o dejavnostih splošnih knjižnic je zapisano na portalu Združenja slovenskih splošnih knjižnic.

Ta sklop je razdeljen na tri podsklope: a) nacionalne kampanje in akcije za spodbujanje branja; b) spletne strani in portali, ki so namenjeni spodbujanju branja in razvoju bralne pismenosti, promovirajo branje in z branjem povezane dogodke ter opozarjajo na pomen branja za posameznikov vseživljenjski razvoj in dobrobit; c) promocija branja na področnih spletnih portalih, ki promovirajo branje kot pomembno vrednoto in vseživljenjsko spretnost, pa njihovi nosilci ne prihajajo neposredno s področij, ki so povezana z branjem (npr. zdravje, sociala ipd.).

 

Nacionalne kampanje in akcije za spodbujanje branja

Nacionalni mesec skupnega branja (NMSB): od leta 2018 poteka nacionalna kampanja za spodbujanje branja in bralne kulture, ki so jo zasnovali Bralno društvo Slovenije (BDS), Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS (BZ), Društvo slovenskih pisateljev (DSP), Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic (ZSK) in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), skupaj s partnerji in sofinancerji akcije: MVI, MzK, ACS (nacionalni koordinator) in JAKRS. Projekt dopolnjuje plakatno-promocijska akcija Beremo skupaj, ki jo vodi BZ in sofinancira JAKRS. Častni pokrovitelj NMSB v obdobju 2024–2026 je Slovenska komisija za UNESCO. NMSB se pridružujejo tudi druge institucije in projekti, npr. Pokloni čas, polepšaj dan (NIJZ) in Branje v gozdnih knjižnicah (Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije ter Gozdarski inštitut Slovenije in ACS), založba Mladinska knjiga s Festivalom izvirne slovenske slikanice.

Tedni vseživljenjskega učenja (TVU): najvidnejšo kampanjo na področju izobraževanja in učenja v Sloveniji že 30 let izvaja in usklajuje ACS. TVU je namenjen ozaveščanju in informiranju prebivalstva o vlogi vseživljenjskega učenja za področja, opredeljena s skupnimi akcijami/temami, med katerimi sta tudi branje in bralna kultura. Projekt sofinancira MVI.

Ozaveščanje za vseživljenjsko učenje (VŽU) in vseslovenska kampanja Lahko.si: od leta 2024 izvaja ACS. Namen obeh projektov je okrepiti splošno zavedanje vseh odraslih o pomenu učenja in utrditi ugled ter pozitiven odnos do vseživljenjskega učenja, ki prinaša napredek na osebnem, družbenem in profesionalnem področju. V okviru projekta bo leta 2026 posebna pozornost namenjena pomenu razvoja bralne pismenosti in bralne kulture. Projekt sofinancirata Republika Slovenija (MVI) in EU iz ESS+.

Športajmoinberimo (#ŠIB): medresorski nacionalni projekt, ki povezuje bralno kulturo in šport. Vodi ga Goriška knjižnica Franceta Bevka v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije – Zvezo športnih zvez (OKS), MVI, ZRSŠ, CPI, MzK, JAKRS, Pionirsko – Centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana in drugimi splošnimi knjižnicami. Cilj #ŠIB je spodbujanje bralne kulture pri mladih športnikih ter tudi širše, pri vseh, ki jih navdušujeta branje in šport. V okviru projekta pripravljajo tudi mesečna knjižna priporočila na temo športa, s katerimi seznanjajo tudi strokovne delavce v VIZ.

Branju prijazne občine: javni natečaj vse od leta 2016 vodi MzK v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in ZSK. Namen natečaja je spodbuditi lokalne skupnosti k izvajanju ukrepov za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture in k zavedanju, da je branje življenjska vrednota. Ta naziv je do leta 2024 prejelo že 70 slovenskih občin.

 

Spletne strani in portali

Družinska pismenost: spletno stran že vrsto let razvija ACS. Namenjena je staršem in strokovnim delavcem. Vsebuje informacije o tem, zakaj je družinska pismenost pomembna in kako jo spodbujati v različnih situacijah, kako zvišati motivacijo za branje, kako ravnati v primeru večjezičnosti ali večkulturnosti itd. Konec leta 2023 je začel izhajati tudi mesečni e-novičnik za družinsko pismenost, ki obvešča strokovne delavce, starše ter splošno javnost o novostih s spletne strani, o zanimivih vsebinah in dogodkih.

Spletna stran NMSB: spletno stran ureja in posodablja ACS. Je promocijsko in informacijsko okno o Nacionalnem mesecu skupnega branja, ki hkrati deluje kot koledar dogodkov oziroma dogodkovnik. Vanj lahko prijavitelji vpisujejo svoje z branjem povezane dogodke, da bi dosegli čim širšo javnost in našli navdih za načrtovanje prihodnjih bralnih aktivnosti. Vsako leto je v NMSB dogodkovnik vpisanih v povprečju 800 dogodkov 200 organizatorjev.

knjiznice.si: S portalom upravlja ZSK. Namenjen je strokovni in drugi zainteresirani javnosti, da se seznanijo z dejavnostmi, ki jih izvajajo slovenske splošne knjižnice.

Dobre knjige: portal ureja ZSK, vsebuje priporočila slovenskih knjižničarjev za branje kakovostne literature.

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ki deluje v okviru ZRC SAZU ureja naslednje portale:

Fran: portal obsega 36 slovarjev, atlas in dve jezikovni svetovalnici – splošno in terminološko – kar omogoča zelo enostavno iskanje razlag slovenskih besed, njihovega pregibanja, pravopisnih lastnosti, frazeologije, etimologije, zgodovinske in narečne rabe. Namenjen je izboljšanju uporabe splošnega jezikovnega znanja na ravni knjižnega jezika (pisnega in govorjenega), reševanja jezikovnih zadreg uporabnikov slovenskega knjižnega jezika in splošne jezikovne kulture.

Franček: jezikovni portal, namenjen otrokom in mlajšim uporabnikom. Ponuja vsebine v treh težavnostnih stopnjah: od 1. do 5. razreda, od 6. do 9. razreda in za srednje šole. Vključuje tudi jezikovno svetovalnico za učitelje.

Franja: portal z brezplačno dostopnimi slovensko-tujejezičnimi in tujejezično-slovenskimi slovarji. Uporabniki na portalu lahko preverjajo pomen tujih besed, hkrati pa povezava s portalom Fran omogoča tudi razlago besed v slovenščini.

 

Promocija branja na različnih spletnih področnih portalih

Slovensko izobraževalno omrežje – SIO: portal je namenjen izobraževanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, tudi z vsebinami za razvoj jezikovne zmožnosti, bralne pismenosti in bralne kulture. Sredstva za njegovo delovanje zagotavlja MVI.

Digitalna bralnica: ZRSŠ na svoji spletni strani omogoča dostop do aktualnih in strokovnih revij in gradiv za učinkovitejši profesionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

Sodelov@lnica: odprto virtualno okolje, stičišče za izmenjavo idej, izkušenj, rešitev, informacij za učitelje ter spletne učilnice, kjer je učiteljem na voljo stalna pomoč in možnost vzajemnega strokovnega sodelovanja. Sredstva za delovanje in vzdrževanje zagotavlja MVI prek ZRSŠ.

Z namenom širjenja ozaveščenosti o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture pri otrocih in mladostnikih informacije o teh temah objavljajo tudi različni drugi nacionalni portali:

• Kulturni bazar (nacionalno stičišče za kulturno-umetnostno vzgojo),
• mlad.si (portal Urada RS za mladino),
• Eurydice novice (novičnik Urada za razvoj in kakovost izobraževanja pri MVI),
• zdaj.net (portal NIJZ za preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov),
• safe.si (nacionalna točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav za otroke, najstnike, starše in učitelje) in
• drugi.