Dogodki
Prihajajoči dogodki
Jure Brglez, Matic Brinc, Tjaša Cizej, Peter Ferlan, Veronika Hozjan, Hana Jesih, Jaka Juhant, Zala Kalan, Ema Kobal, Petra Korent, Janja Kosi, Alin Kostiov, Gašper Kunšič, Luka Lavrenci, Matija Medved, Eva Mlinar, Neo Nor, Tereza Prepadnik, Maruša Račič, Ana Lucija Šarić, Dorijan Šiško, Lea Zupančič
Teorija ilustracijo definira kot upodobitve, ki se naslanjajo na literarno predlogo, a se meje brišejo. Ilustracija postaja multižanrska, amorfna do te mere, da uhaja zastarelim teoretskim definicijam. Prav to opažamo pri tendencah sodobne slovenske ilustracije. Dela mladih avtorjev in avtoric vsakodnevno zaznavamo kot samostojne likovne entitete, ki kljub temu polnopomensko nastopajo v različnih kontekstih in segajo od nazornejših do takih, ki spregovorijo med vrsticami.
Naboru avtorjev in avtoric, ki se bodo predstavili na razstavi je skupno, da se ne omejujejo na en sam medij in njihovo delo spremljamo v različnih oblikah.
— Sobota, 18. 3., ob 11.00
Voden ogled razstave z kuratorkama.
Torek—petek: 10.00–18.00
nedelja: 10.00—14.00
ter ob napovedanih dogodkih.
Festival literature sveta – Fabula je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji in eden pomembnejših v širši regiji. Poteka od leta 2003, v tem času pa je gostil številne najpomembnejše sodobne avtorje in avtorice: Herto Müller, Irvina Welsha, Jonathana Franzna, Hanifa Kureishija, Davida Grossmana, Janice Galloway, Richarda Flanagana, Taiye Selasi, Tatjano Tolstoj, Erica Vuillarda, Rachel Cusk, Deborah Levy, Džoho Alharti, Bernharda Schlinka, Vladimirja Sorokina, Chimamando Ngozi Adichie in mnoge druge. Koncept festivala se je v letih razvijal in izpopolnjeval. Danes temelji na premišljenem kuratorskem delu, ki si vsako leto prizadeva izbrati pet avtorjev, ki že veljajo za književne klasike ali pa so v zadnjih letih s svojim delom izrazito zaznamovali svetovno literaturo, pri čemer v sklopu programa Fabula Hub festival pozornost namenja tudi obetavnim, še uveljavljajočim se imenom.
Izhodišče fokusa festivala v letu 2023 bo usmerjeno v vprašanje preteklega, kaj se lahko (in česa se nismo) naučili prav na primeru preteklosti – kako sence preteklega vplivajo na našo sodobnost in kakšne nauke nam sporočajo na naši poti v prihodnost. Festivalski slogan (re)konstrukcije spomina bo v svojem dogajanju združil mednarodno uveljavljene avtorje ter avtorice, ki ta hip veljajo za najboljše tako v svojih državah kot v svetovnem merilu: Oksano Zabužko, Tatiano Țîbuleac, Joséja Luísa Peixota, Lászla Krasznahorkaija, Bernardine Evaristo in Cristino Morales.
Pripovedujejo: Nejc Cijan Garlatti, Lovro Finžgar, Patricija Jurinčič, Nataša Keser, Anja Novak
Glasba: Aldo Kumar
Zasnova, besedilo, pripoved: Grega Zorc
Pripovedujejo: Gregor Božič, Anja Golob, Renata Lapanja, Nataša Kramberger
Glasba: Bakalina Velika
Asociira: Ciril Horjak
Ep interpretira: Irena Tomažin
Pripovedujejo: Ivana Djilas, Tjaša Koprivec, Marko Stabej idr.
Pripoveduje: Anja Štefan
Glasba: Janez Dovč in Boštjan Gombač
Pripravljajo: Študentke in študentje podiplomskih študijev Oblike govora in Dramska igra na AGRFT.
Napovedna ilustracija 26. Pripovedovalskega festivala: Tereza Prepadnik
Programska vodja festivala: Špela Frlic
Produkcija: Cankarjev dom
Koprodukcija: Homo Narrans
Partnerji: Zavod Divja misel, Slovenski etnografski muzej, Mitski park Rodik
Knjižnica Domžale in spletni prenos preko YouTube Live
Tematika:
Letošnje predavateljice in predavatelj nam bodo predstavili nabor knjig, s katerimi se lahko z bralkami in bralci pogovarjamo o čustvih, kako čustva v knjigah prepoznati, z njihovo pomočjo motivirati za branje in kako razvijati čustveno pismenost. Spregovorili bodo tudi, kako lahko knjižna ilustracija poudari različna čustvena stanja knjižnih junakov. Na koncu pa bomo osvetlili še ustvarjalni in uredniški vidik pisanja o čustvih.
Čas dogajanja:
Strokovno srečanje bomo tudi letos izvedli hibridno, v torek, 21. marca 2023, med 16.00 in 20.15. Lahko se ga udeležite v živo, v Knjižnici Domžale, ali pa se nam pridružite v udobju svojega doma in nas spremljate prek spleta s prenosom v živo.
Kotizacije letos ne bo.
Sodelujoči:
- Mag. Tilka Jamnik, strokovnjakinja in promotorka na področju mladinske književnosti in branja, magistra bibliotekarstva, zunanja sodelavka MKL, Pionirske – kompetenčnega centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo, članica Bralnega društva Slovenije, podpredsednica Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS in podpredsednica Slovenske sekcije IBBY.
- Dr. Barbara Kreš, specialistka in doktorica zakonske in družinske terapije, univerzitetna diplomirana socialna delavka, univerzitetna diplomirana ekonomistka in avtorica več knjižnih spremnih besed se ukvarja z duševnimi težavami, motnjami in boleznimi posameznika in družine, z raziskovanjem v zakonski in družinski terapiji ter z etičnimi, pravnimi in profesionalnimi vidiki dela z družino.
- Dr. Sabina Fras Popović, docentka s področja bibliotekarstva, univerzitetna diplomirana komparativistka, avtorica vrste člankov na temo spodbujanja branja in bralne motivacije ter uresničevalka vrste bralno motivacijskih programov. Raziskovalno se ukvarja s prepletenostjo bralne kulture in kulture vodenja, pomenom strokovne samozavesti pri spodbujanju bralne pismenosti, gradnje bralne kulture ter prenašanju bralno motivacijskih pristopov med različnimi okolji.
- Damijan Stepančič, večkrat nagrajeni ilustrator, stripar in predavatelj na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Posveča se predvsem mladinski knjižni ilustraciji. Zadnje čase se vedno bolj posveča tudi zgodovinskemu stripu, kjer lahko temeljito obdela posamezne teme.
- mag. Nina Mav Hrovat, magistrica profesorica predšolske vzgoje in pisateljica leposlovja za otroke in mladino, predava za starše in strokovne delavce v vrtcih ter se ukvarja s spodbujanjem otrok h kulturnemu udejstvovanju in izražanju.
- Maša Ogrizek, sociologinja kulture in filozofinja, sprva je delovala predvsem kot kritičarka in novinarka, zadnja leta pa zlasti kot mladinska pisateljica. Njena knjiga Lisičja luna je lansko leto prejela nagrado večernica.
- Mateja Gomboc, pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Poleg leposlovja za otroke piše tudi za odrasle, ob tem pa je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Njena knjiga Balada o drevesu je lansko leto prejela nagrado desetnica.
- dr. Tina Bilban, deluje kot raziskovalka, literarna kritičarka, urednica, prevajalka in avtorica. Njeno delo se vseskozi odvija na preseku sodobne znanosti, filozofije in literature.
- dr. Ambrož Kvartič, slovenski etnolog in folklorist, radijski in televizijski napovedovalec, novinar, scenarist, mladinski pisatelj in glasbenik.
Za obisk srečanja v Knjižnici Domžale je število mest omejeno na 45 obiskovalcev.
Radio Slovenija organizira tridnevni festival radijske igre Poslušati skupaj v okviru mednarodnega projekta B-AIR in ob 60. letnici delovanja 3. programa Radia Slovenija – programa Ars.
Festival radijske igre za dojenčke, malčke, starše in vse ljubitelje zvočne umetnosti se bo začel v nedeljo, 26. marca 2023, na frekvencah Radia Slovenija. Drugi festivalski dan, v ponedeljek, 27. marca 2023, bodo najmlajši radijske igre poslušali v vrtcih po vsej Sloveniji. Festival se bo zaključil v torek, 28. marca 2023, s celodnevni programom – tako umetniškim kot strokovnim – v Stari mestni elektrarni na Slomškovi 18 v Ljubljani. V torek bo med 10. in 20. uro na voljo niz skupnih poslušanj radijskih iger, zvočni sprehod, zvočna inštalacija, delavnica in okrogle mize. Zadnji dan nastaja v sodelovanju z Ljubljanskim festivalom kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.
Če se želite dogodku pridružiti s svojo vrtčevsko skupino, vljudno vabljeni k prijavi s povratnim e–sporočilom na b–air@rtvslo.si. Po prijavi bodo z vami navezali stik in skupaj boste zasnovali poslušanje v vašem vrtcu. Nekatere izmed vas bodo z glasbeniki in igralci tudi obiskali in skupaj z vami pripravili posebno radijsko oddajo.
Hkrati vabijo, da na MMC RTVSLO prisluhnete neposrednemu prenosu predavanja in delavnice skupnega poslušanja. Predavateljice bodo dr. Katarina Habe, dr. Katarina Zadnik, dr. Katarina Kompan Erzar, ki bodo v ponedeljek, 27. marca, ob 16.15, v vrtcu Mladi rod na Črtomirovi ulici 14 v Ljubljani predstavile radijske pravljice in raziskovanje bogatega sveta, ki se nam odpira z zvočnimi in glasbenimi vsebinami. Čarobni svet radijskih pravljic in radijskih iger je tudi prostor odnosa med starši in otroki. Poslušanje je v resnici prava umetnost, ki se je učimo vse življenje. Kako se lahko v odnosu z otrokom zares osredotočimo na poslušanje, kako otroku omogočimo, da zares posluša? Na kaj naj bomo pozorni, kako izključiti vse motilce pozornosti? To je sposobnost, ki raste v odnosih in se oblikuje s skupnim poslušanjem že od prvih trenutkov življenja naprej.
Več o sodelovanju na radijskem festivalu tukaj.
Več o programu festivala pa tukaj.
Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Javna agencija RS za knjigo so podprli pobudo Evropske komisije, da se tudi v Sloveniji pridružimo praznovanju Dneva evropskih avtorjev, ki bo potekalo letos prvič 27. marca. K praznovanju ste vabljeni vsi vzgojno-izobraževalni zavodi in kulturne ustanove.
Dan evropskih avtorjev je pobuda Evropske komisije pod vodstvom komisarke Gabriel, da mlajše generacije dodatno spodbudimo k branju knjig ter jim pomagamo odkriti raznolikost evropske literature. Namen praznovanja je tudi ozaveščanje mladih, kako pomembne so knjige in kako lahko branje kakovostne literature prispeva k njihovemu celostnemu razvoju. Zato je ta dan dodatna priložnost, da poudarimo pomen vseh programov, projektov in dejavnosti, ki že potekajo v posameznih državah EU za spodbujanje branja, tudi v Sloveniji.
Mestna knjižnica Kranj pripravlja strokovni posvet, na katerem se bomo pogovarjali o pomenu branja v družini in pomembnosti družinske pismenosti tako za posameznike kot družbo nasploh. Razpravljali bomo o položaju družinske pismenosti v Sloveniji, raziskali, kakšne dejavnosti za družine že potekajo in jih nekaj tudi podrobneje spoznali. Izvedeli bomo tudi, kako se področja družinske pismenosti in problema nizke stopnje pismenosti lotevajo na Nizozemskem.
Prijave zbirajo do 24. marca na povezavi tukaj.
Vabljeni!
Kulturni bazar je največji nacionalni medresorski projekt na področju kulturno-umetnostne vzgoje.
Pobudniki in organizatorji Ministrstvo RS za kulturo, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje ter Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z več kot tristo profesionalnimi kulturnimi ustanovami in ustvarjalci enodnevno nacionalno strokovno srečanje namenjajo strokovnim delavcem v ViZ in kulturi ter širši javnosti.
Osrednja tema letošnjega Kulturnega bazarja je Ustvarjalnost za trajnostni razvoj. Ob predavanjih, predstavitvah, delavnicah, razstavah in pogovorih se bomo spraševali, kaj je trajnostni razvoj, kako ga razumemo v polju kulture in umetnosti, kakšno mesto imata kultura in umetnost pri ustvarjanju trajnostne prihodnosti, kaj je in bo v prihodnje sploh vredno vedeti in znati ter kaj in kako poučevati za prihodnost?
Mestna knjižnica Ljubljana – Pionirska vabi na svoj letni simpozij, ki nosi naslov Posebne knjige – posebne zgodbe.
Simpozij bo potekal v sredo, 5. aprila 2023, v Knjižnici Otona Župančiča (Kersnikova 2, Ljubljana).
Program:
8.00-8.15 Registracija udeležencev
8.15-8.30 mag. Teja Zorko, direktorica MKL: Uvodni pozdrav
8.30-10.00 dr. Tina Bilban, Slovenska sekcija IBBY: Poslanica ob 2. aprilu
dr. Aksinja Kermauner, tiflopedagoginja in pisateljica: Srce in roke za posebne otroke
Igor Plohl, pisatelj: Lev Rogi se predstavi
10.00-10.30 Odmor
10.30-12.15 Ida Mlakar Črnič in mag. Darja Lavrenčič Vrabec, MKL, Pionirska: Bralnospodbujevalna akcija ob 2. aprilu
dr. Marija Anderluh, predstojnica Službe za otroško psihiatrijo, Pediatrična klinika Ljubljana: Kako podpirati odpornost in čustveno stabilnost otrok v izzivov polnih časih
12.15-13.00 Odmor
13.00-14.30 Majda Mramor, specialistka klinične psihologije, družinska terapevtka: Čustva, čustva … s knjigami do njih
Vinko Möderndorfer, pisatelj: Mladinski roman – zabava ali sporočilo?
Juana Cortés Amunarriz, pisateljica: O uspehu in neuspehu v šoli in življenju (video predstavitev)
Simpozij povezuje mag. Darja Lavrenčič Vrabec.
Izbrani referati bodo objavljeni v reviji Otrok in knjiga.
Pretekli dogodki
Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, ki deluje pri Mestni knjižnici Ljubljana, vas 25. januarja 2023 ob 10. uri vabi na Strokovno sredo, na kateri bodo predstavili knjige, prejemnice priznanj zlata hruška 2022, obeležili pa bodo tudi 50. let revije Otrok in knjiga.
Program:
Okrogla miza s prejemniki priznanj zlata hruška 2022:
– izvirno slovenska mladinska leposlovna knjiga Romeo in Julija iz sosednje ulice (Založba
Miš; dr. Gaja Kos in Jure Engelsberger)
– izvirno slovenska mladinska poučna knjiga Naš Jurčič (Mestna knjižnica Grosuplje; Roža
Kek in Damijan Stepančič)
– prevedena mladinska leposlovna knjiga Bratov Kožuh (Založba Mladinska knjiga;
Alenka Veler)
– prevedena mladinska poučna knjiga Pod zemljo (Založba Mladinska knjiga; Andrej Ilc)
Darka Tancer-Kajnih, urednica revije Otrok in knjiga: Ob 50. obletnici revije
Prijave niso potrebne. Vabljeni!
termin izvedbe: 23.-27. januar 2023 nosilna tema: Mislim tiho, pišem počasi namen: opozoriti na počasnost (in z njo povezani premišljenost ter osredotočenost) kot na (nekoliko pozabljeno, zagotovo pa zapostavljeno) vrednoto in poudariti dejstvo, da pisava odraža naša notranja stanja osrednja regija: Prekmurje
ambasadorji: Rok Terkaj-Trkaj 
, rap glasbenik; dr. Aksinja Kermauner 
, specialna pedagoginja in pisateljica; Evgen Car 
, gledališki igralec; Stanislava Dešnik 
, direktorica Javnega zavoda Krajinski park Goričko; Nataša Moršič , naravovarstvena svetnica Javnega zavoda Krajinski park Goričko
Ministrstvo za kulturo je z dnevom odprtih vrat slovenske kulture, imenovan tudi Ta veseli dan kulture, začelo v Prešernovem letu, leta 2000. Številne kulturne ustanove po vsej Sloveniji v spomin na obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, ki se je rodil 3. decembra 1800, na ta dan široko odpirajo svoja vrata in obiskovalce vabijo na brezplačne kulturno-umetniške dogodke.
Seznam prireditev, ki bodo potekale na Ta veseli dan kulture 2022, najdete na povezavi tukaj.
Program dogodkov obsega gledališke in plesne predstave, koncerte, filmske projekcije, predavanja, delavnice, vodenja in številne druge prireditve. Letos bodo nekateri dogodki potekali tudi 2. decembra.
Vabljeni!
Tradicionalni novembrski simpozij Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS bo letos po dveh letih ponovno organiziran v živo!
Potekal bo 22. novembra 2022, na prvi dan Slovenskega knjižnega sejma, in sicer na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Osrednja tema letošnjega simpozija bo obeležitev petdesetletnice izhajanja Revije Otrok in knjiga, ki je edina slovenska strokovna revija za vprašanja mladinske književnosti, književne vzgoje in s knjigo povezanih medijev v Sloveniji. Ustanovljena je bila z namenom, da bi uveljavila mladinsko književnost kot enakovredno področje preučevanja znotraj literarne vede. Njena ciljna publika so vzgojitelji, učitelji, knjižničarji, literarni zgodovinarji in kritiki, uredniki, prevajalci in ustvarjalci mladinske književnosti.
Revija Otrok in knjiga je bila med pobudniki za ustanovitev večernice, nagrade za najboljše izvirno slovensko otroško/mladinsko literarno delo preteklega leta, in Slovenske sekcije IBBY (mednarodnega združenja za uveljavljanje mladinske književnosti).
Več o vsebini simpozija najdete tukaj.
Jeseni, natančneje 22. novembra 2022, se bodo založniki, knjigotržci ter knjigoljubci, po dveh letih izvedbe največjega slovenskega knjižnega dogodka na spletu, ponovno srečali v živo.
Letošnji knjižni sejem bo poseben zaradi več razlogov. Najprej, sejem se vrača tja, kjer je 10.novembra 1972 pravzaprav začel svojo pot, tj. na Gospodarsko razstavišče. Med najpomembnejšimi razlogi za selitev so: prvič, zagotoviti vsem razstavljavcem enake razstavne pogoje, več razstavnih površin ter boljše poslovne razmere za razvoj sejma v prihodnje; drugič, sejem bomo lažje izvedli v hibridni obliki, kar bo zagotovilo lažjo dostopnost do sejemskih vsebin vsem slovenskim knjigoljubcem; tretjič, sejem bo »zadnji trening« pred predstavitvijo slovenske knjižne produkcije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu, kje se bo Slovenija prihodnje leto predstavila kot država gostja.
Sejem bo potekal v živo od torka, 22. 11. 2022 do nedelje, 27. 11. 2022, e-knjižni sejem pa od torka, 22. 11. 2022 do nedelje, 4. 12. 2022. Posvečen bo 100. letnici rojstva Ele Peroci, ene največjih slovenskih otroških pisateljic in pesnic.
Organizatorji na sejmu v živo pričakujemo do 30.000 obiskovalcev ter vsaj petkrat toliko na vsem spletnih platformah, kjer bo potekal e-sejem.
Sejemske prijave bodo odprte od 1. 6. 2022 do 30. 6.2022 na spletnem naslovu www.knjizni-sejem.si.
Izobraževanje bo potekalo 17. novembra 2022 od 17.00 do 19.15.
Predstavitve bodo potekale v angleščini.
ZOOM povezavo bodo prijavljeni dobili dva dni pred dogodkom.
Pionirska – Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, ki deluje pri Mestni knjižnici Ljubljana, vas 16. novembra 2022 ob 10. uri vabi na Strokovno sredo, na kateri bo predstavljen Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig 2022.
Samo še do 16. novembra 2022 lahko Priročnik naročite po prednaročniški ceni 20 EUR. Naročilo oddate prek spletnega obrazca.
Obveščamo vas tudi, da bo Praznik zlatih hrušk, kjer bomo gostili zlate založnike, potekal v okviru 38. Slovenskega knjižnega sejma, v torek, 22. novembra 2022, ob 11. uri na Gospodarskem razstavišču (dvorana Urška).
Prijave na oba dogodka niso potrebne.
Vabljeni!
Slovenske splošne knjižnice med 14. in 18. novembrom obeležujejo svoj teden, v katerem z različnimi prireditvami nagovarjajo svoje člane, k vpisu pa vabijo tudi nove obiskovalce. Rdeča nit letošnjega tedna je povabilo Izvolite (v) knjižnico.
V teh dneh se bodo v knjižnicah zvrstili različnih dogodki, s katerimi nagovarjajo zveste obiskovalce knjižnic in prebivalce v lokalnih skupnostih pa tudi tiste, ki v knjižnice ne zahajajo. Posebno pozornost bomo posvečajo bralni kulturi in bralni pismenosti, obenem opozarjajo na bogate knjižnične zbirke, ki jih hranimo splošne knjižnice.
Teden splošnih knjižnic se končuje v petek s podelitvijo stanovskih nagrad za najbolj inovativne projekte.
Podrobnejše informacije o dogodkih poiščite na straneh vaše splošne knjižnice. Seznam najdete na spletni strani https://www.knjiznice.si/.