Akcijski načrt

Specifični cilji:

• širiti védenje, da je bralna pismenost temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje novega znanja v osebnem in poklicnem življenju ter za delovanje v skupnosti;
• zagotavljati temeljne standarde bralne pismenosti za uspešno vključevanje v družbo;
• razvijati bralno kulturo – odnos posameznika in posameznice ter družbe do branja in raznovrstnega bralnega gradiva;
• razvijati motivacijo za branje in izražanje o prebranem.

Specifični cilji:

• razvijati bralno pismenost in bralno kulturo v družini, času šolanja, delovnem okolju, prostem času in drugje;
• razvijati bralne strategije in zmožnost kritičnega branja,
• povečati družbeno skrb za razvoj bralne pismenosti ranljivih skupin prebivalstva;
• spremljati oziroma preverjati raven bralne pismenosti ter jo primerjati z mednarodnimi dosežki;
• spodbujati raziskovalno, razvojno delovanje na področju bralne pismenosti;
• medresorsko povezovanje knjige z drugimi področji (turizem, gospodarstvo, zdravstvo… )
• skrbeti za nadgradnjo bralne pismenosti s specifičnimi oblikami pismenosti (digitalno, medijsko, finančno pismenostjo).

Specifični cilji:

• razvijati bralno pismenost in bralno kulturo v družini in porajajočo se pismenost pri predšolskih otrocih za uspešen nadaljnji razvoj pismenosti;
• razvijati temeljne in z mednarodnimi standardi primerljive zmožnosti branja v prvih letih šolanja ter oblikovati in ohranjati pozitivni odnos do branja;
• razvijati bralno pismenost v višjih razredih osnovne in srednje šole za uspešno nadaljnje izobraževanje, učenje in usposabljanje za poklic;
• spodbujati nadaljnje razvijanje in nadgrajevanje bralne pismenosti ter ozaveščenost o pomenu vseživljenjskega razvijanja pismenosti na višješolski in visokošolski ravni pri študentkah in študentih;
• spodbujati razvoj bralne pismenosti in bralne kulture pri odraslih v okviru formalnega, neformalnega, priložnostnega učenja in v različnih okoljih, kjer se odrasli vključujejo v kulturno in družbeno življenje, vključno z delovnimi okolji;
• zagotoviti zgodnje in vse nadaljnja merjenja ravni bralne pismenosti v učnem jeziku pri otrocih in mladini te pri odraslih v kontekstih dela in življenja; na tej podlagi pripraviti diferencirane programe za razvoj pismenosti vseh starostnih skupin, s posebnim poudarkom npr. pri bralno šibkejših in nadarjenih oziroma drugih ranljivih skupin prebivalstva.

 

Specifični cilji za predšolsko obdobje:

• ozaveščati vse starše in bodoče starše o pomenu družinskega branja, razvoja zgodnje pismenosti in bralne kulture z organiziranimi oblikami vzgoje in izobraževanja,
• zagotoviti spodbudne predbralne in predpisalne dejavnosti za razvoj pojmovanja tiska, fonološkega zavedanja, grafomotorike, vidnega zaznavanja vsem otrokom v vrtcih in drugih oblikah organiziranega varstva, v skladu z njihovimi razvojnimi značilnostmi ob upoštevanju individualnih potreb, interesov in okolja, iz katerega izhajajo,
• omogočiti spoznavanje jezika, razvoj govora, širjenje besedišča z didaktično igro za vse otroke, za razvoj razumevanja prebranega ter razvoj pozitivnega odnosa do branja,
• navajati otroke na uporabo knjižnega in neknjižnega gradiva ter različnih medijev,
• zagotoviti brezplačne ponudbe kakovostnih prostočasnih dejavnosti v lokalnih skupnostih za spodbujanje razvoja porajajoče se pismenosti.

 

Specifični cilji za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (6–9 let):

Z individualiziranim pristopom razvijati:

• bralno kulturo in motivacijo učenk in učencev za branje,
• tekoče branje in razumevanje prebranega,
• tehniko pisanja in tvorjenje besedil.
• Intenzivno širiti besedišča učencev in učenk,
• ozaveščati starše o pomenu družinskega branja in razvoja bralne kulture z organiziranimi oblikami vzgoje in izobraževanja,
• spoznavati lokacije in uporaba bralnih in drugih informacijskih virov (npr. knjižnice, medmrežje ipd.).

 

Specifični cilji za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje (9–12 let):

• razvijati bralno kulturo in motivacijo učenk in učencev za branje različnih vrst besedil v šoli in v prostem času,
• razvijati avtomatizirane tehnike branja in branja z razumevanjem,
• sistematično razvijati besedišče, potrebno za tekoče branje z razumevanjem,
• učence in učenke naučiti uporabe bralnih učnih strategij za razumevanje prebranega, npr. strategije iskanja bistva, razumevanja odnosov med deli besedila, povzemanja, primerjanja delov besedila,
• uzaveščanje lastnega procesa branja in učenja z branjem,
• učenke in učence naučiti uporabe kompleksnih strategij za doseganje višjih ravni pismenosti v daljših besedilih (iskanja in organiziranja več delov besedila, uporabe pomembnih informacij pri reševanju novih problemov, strategij za kritično vrednotenje besedila),
• učence in učenke naučiti odzvati se na prebrano s samostojnim pisnim tvorjenjem besedila in utemeljevanjem odgovorov,
• urjenje učenk in učencev za uporabo tiskanih in digitalnih (spletnih) virov za branje,
• razvijati kritičnosti pri izbiri in uporabi različnih virov za branje,
• učiti in spodbujati učence in učenke za samostojno uporabo šolske in splošnih knjižnic.

 

Specifični cilji za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje (12–15 let):

• spodbujanje bralne kulture in motivacije za branje daljših in zahtevnejših besedil pri vseh predmetih in tudi zunaj šole,
• razvijanje razumevanje prebranega s tekočim fleksibilnim branjem različnih besedil,
• sistematično razvijanje besedišča, ki omogoča bralno razumevanje,
• urjenje učencev in učenk v izbiri in uporabi osnovnih in kompleksnih bralnih učnih strategij za doseganje temeljne in višjih ravni bralne pismenosti,
• razvijati sposobnosti kritičnega sprejemanja in razumevanja vsebine pri branju: oblikovanje hipotez in iskanje argumentov zanje v besedilu, uporabiti informacije pri reševanju novih problemov, primerjati več besedil med seboj, vrednotiti besedilo(-a) z različnimi kriteriji,
• razvijanje sposobnosti samostojnega pisnega tvorjenja in utemeljevanja odgovorov na vprašanja o prebranem,
• učenje samostojne, namenske, kritične in odgovorne izbire in uporabe tiskanih in drugih informacijskih virov,
• učence in učenke naučiti samostojne uporabe šolske in splošnih knjižnic.

 

Specifični cilji za srednješolsko obdobje (15–19 let)

• spodbujati in razvijati gradnike bralne pismenosti za samostojno delo z besedili: zavzetost, vztrajnost in znanja o procesih branja, ki omogočajo dobro bralno razumevanje,
• omogočati spodbudno okolje za razvoj bralne kulture,
• razvijati zmožnosti povezovanja, razlaganja in kritičnega vrednotenja informacij v besedilih različnih vrst ter zmožnosti utemeljevanja mnenja o prebranem,
• poglobljeno spoznavati jezikovne in družbenokulturne značilnosti pisnih sporočil,
• spodbujati rabo bralnih učnih strategij v vseh programih in pri vseh predmetih oziroma programskih enotah srednješolskega izobraževanja za uporabo v različnih kontekstih (branje za osebni razvoj, nadaljnje izobraževanje in delovanje v poklicu in družbi),
• nadaljevati z učenjem smiselne uporabe virov v šolski in splošni knjižnici,
• spodbujati rabo in kritično presojo tradicionalnih in novih bralno-pisnih tehnologij in virov.  
• krepiti bralno pismenost z uporabo novih medijev in tehnologij.

 

Specifični cilji v višje in visokošolskem izobraževanju (19 let in več):

• omogočati spodbudno okolje za razvoj bralne kulture,
• razvijati in spodbujati motivacijo za branje in tvorjenje strokovnih in znanstvenih besedil v slovenskem jeziku,
• razvijati znanje strokovnega jezika in pozitivnega odnosa do njegove rabe,
• izboljševati obstoječo bralno pismenost za pridobivanje učnih in spoznavnih izkušenj pri samostojnem študiju in raziskovanju na podlagi različnih virov,
• nadaljevati razvijanje bralne pismenosti za oblikovanje problemskih vprašanj in strategij iskanja odgovorov na raziskovalna vprašanja,
• spodbujati kritično (bralno) pismenost za presojanje primernosti virov in kritično vrednotenje informacij za vzgojno-izobraževalne, raziskovalne in druge namene.
• nadalje razvijati bralno pismenost z uporabo novih medijev in tehnologij.

 

Specifični cilji v izobraževanju odraslih:

• motiviranje odraslih za dvig bralne pismenosti za branje in kritično vrednotenje prebranih besedil različnih področij in raznovrstnih zvrsti v vseh življenjskih obdobjih,
• zagotavljanje priložnosti za branje za razvoj bralne pismenosti pri odraslih v različnih okoliščinah in za različne namene,
• omogočanje spodbudnega okolja za razvoj bralne kulture pri odraslih,
• spodbujanje odraslih, da se vključijo v skupinske in medgeneracijske oblike branja (dialoške metode),
• razvijanje sistema individualnega vrednotenja bralne pismenosti, ki omogoča primerjavo z nacionalnimi cilji in/ali z rezultati primerjalnih raziskav in analiz o bralni pismenosti prebivalstva,
• razvijanje temeljnih in višjih ravni bralne pismenosti odraslih za pridobivanje, razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo informacij iz različnih informacijskih virov,
• spodbujanje odraslih k uporabi infrastrukture za dostop do različnih kakovostnih virov informacij in gradiva.
• razvijati bralno pismenost skupaj z zmožnostjo uporabe novih medijev in tehnologij (še posebej pomembno pri starejših).

Specifični cilji:

• sistematično spodbujati vlaganja v nastajanje kakovostnih knjig in drugega bralnega gradiva,
• podpreti knjižnično dejavnost in različne projekte za učinkovito promocijo branja v skupnosti;
• omogočiti posameznicam in posameznikom dostop do raznovrstnega bralnega gradiva ter svetovanje pri izbiri in uporabi tega gradiva v vseh življenjskih obdobjih.