Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti 2019-2030
Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti je strateški dokument Vlade Republike Slovenije, ki določa prednostne naloge in vzgojno-izobraževalne cilje na področju pismenosti, saj se zavedamo, da samo bralno pismena posameznik in posameznica omogočata vsestranski razvoj slovenske družbe.
Ustrezna bralna pismenost prebivalk in prebivalcev Slovenije je po eni strani odgovornost države, ki mora zagotavljati pripravo, dopolnjevanje in uresničevanje strategije, po drugi strani pa je tudi odgovornost vsakega posameznika in posameznice.
Bralna pismenost je eden izmed temeljev razvite jezikovne zmožnosti, pripomore k boljšemu obvladovanju maternega in drugih jezikov, večji jezikovni samozavesti, pripravljenosti posameznika za sprejemanje jezikovne in kulturne različnosti ter k učinkovitemu vključevanju v digitalizirano družbo. Pripomore tudi k hitrejšemu pridobivanju ali izpopolnjevanju poklicnih kompetenc ter pridobitvi različnih kvalifikacij na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja.
Pomemben del pismenosti je bralna kultura, opredeljena kot odnos (splet pojmovanj in vrednot) posameznika in posameznice ter družbe do knjige in branja. Bralna pismenost je tudi temelj nadaljnjega razvoja slovenske države in narodne identitete.
Strategija in njene posodobitve temeljijo tudi na izsledkih mednarodnih raziskav PIRLS, PISA, PIAAC, ki so pokazale, da so se dosežki slovenskih učencev in učenk na področju bralne pismenosti pomembno izboljšali, a vendarle delež višjih ravni bralne pismenosti slovenskih osnovnošolcev, osnovnošolk, srednješolcev in srednješolk ni zadosten. Četudi mnogi obvladajo manj zahtevne (temeljne) bralne procese, jim višje ravni bralnih odzivov (npr. kritično vrednotenje prebranega) povzročajo težave. Tudi raziskava pri odraslih kaže na nezadostno stopnjo bralne pismenosti.
Vse to zahteva načrtni pristop in oblikovanje razvojnih spodbud. Uresničevanje strategije je načrtovano tako, da dopolnjuje različne že sprejete programe razvoja slovenske družbe kot celote in gradi na njih, hkrati pa vsebuje tudi ukrepe, ki bodo še pospešili razvoj bralne pismenosti.
Cilji in ukrepi
V Sloveniji želimo doseči takšno raven bralne pismenosti, ki bo vsakemu posamezniku v Sloveniji omogočala optimalen razvoj sposobnosti za dejavno življenje in delo. Z vzpostavitvijo pogojev za učinkovit razvoj na področju bralne pismenosti bomo tako lažje dosegli gospodarski napredek, trajnostni razvoj in krepili socialno kohezijo. Zato bomo pri vseh prebivalkah in prebivalcih Republike Slovenije razvijali spretnosti, zmožnosti, odnos in znanja, povezana z branjem, ki bodo omogočali zdravo, do okolja in družbe odgovorno življenje in delo ter učinkovito in ustvarjalno poklicno in družbeno delovanje.
Za doseganje čim višje ravni pismenosti na vseh področjih zasebnega in družbenega življenja želimo:
ustvariti učinkovit družbeni okvir za razvijanje bralne pismenosti:
- širiti védenje, da je bralna pismenost temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje novega znanja v osebnem in poklicnem življenju ter za delovanje v skupnosti;
- zagotavljati temeljne standarde bralne pismenosti za uspešno vključevanje v družbo;
- razvijati bralno kulturo – odnos posameznika in posameznice ter družbe do branja in raznovrstnega bralnega gradiva;
- razvijati notranjo, socialno in zunanjo motivacijo za branje in izražanje o prebranem;
razvijati bralno pismenost posameznikov in posameznic, ki imajo v različnih življenjskih obdobjih različne vloge, potrebe in zahteve, ter tako omogočiti stalni razvoj družbe in gospodarstva:
- razvijati bralno pismenost in bralno kulturo v družini, času šolanja, delovnem okolju, prostem času in drugje;
- razvijati bralne strategije in zmožnost kritičnega branja,
- povečati družbeno skrb za razvoj bralne pismenosti ranljivih skupin prebivalstva;
- spremljati oziroma preverjati raven bralne pismenosti ter jo primerjati z mednarodnimi dosežki;
- spodbujati raziskovalno, razvojno in strokovno delovanje na področju bralne pismenosti;
povečevati dostopnost do knjig in drugega bralnega gradiva:
- sistematično spodbujati vlaganja v nastajanje kakovostnih knjig in drugega bralnega gradiva,
- podpreti knjižnično dejavnost in različne projekte za učinkovito promocijo branja v skupnosti;
- omogočiti posameznicam in posameznikom dostop do raznovrstnega bralnega gradiva ter svetovanje pri izbiri in uporabi tega gradiva v vseh življenjskih obdobjih;
v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema nameniti večjo pozornost posameznim starostnim/ciljnim skupinam:
- razvijati bralno pismenost in bralno kulturo v družini in porajajočo se pismenost pri predšolskih otrocih za uspešen nadaljnji razvoj pismenosti;
- zagotoviti zgodnje merjenje ravni bralne pismenosti v učnem jeziku; na tej podlagi pripraviti diferencirane programe za njen razvoj, npr. pri bralno šibkejših in nadarjenih;
- razvijati temeljne in z mednarodnimi standardi primerljive zmožnosti branja v prvih letih šolanja ter oblikovati in ohranjati pozitivni odnos do branja;
- razvijati bralno pismenost v višjih razredih osnovne in srednje šole za uspešno nadaljnje izobraževanje, učenje in usposabljanje za poklic;
- na višješolski in visokošolski ravni pri študentkah in študentih spodbujati nadaljnje razvijanje in nadgrajevanje bralne pismenosti ter ozaveščenost o pomenu vseživljenjskega razvijanja pismenosti;
- v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja spodbujati razvoj bralne pismenosti in bralne kulture pri odraslih.
Pri ukrepih, vključenih v pregled ukrepov, so upoštevana naslednja načela NSRBP:
- bralna pismenost kot vseživljenjska pravica, odgovornost in vrednota;
- ozaveščanje o pomenu bralne pismenosti in njena promocija;
- celostni pristop;
- dostopnost, enakopravnost in pravičnost;
- individualizacija in personalizacija;
- strokovna odličnost in odgovornost;
- velika pričakovanja in standardi;
- raznovrstnost branja;
- načrtovanje, vrednotenje in samovrednotenje.
Cilji in ukrepi so podrobneje predstavljeni v Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti 2019-2030.
Akcijski načrt
Akcijski načrt za uresničevanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti 2019-2030 predvideva naslednje:
- razvoj različnih, projektov, programov in gradiv,
- izobraževanje in usposabljanje kadrov,
- vzpostavitev mreže izvajalcev,
- dostopnost do bralnega gradiva,
- sistemska ureditev.
Ukrepe s področja bralne pismenosti in bralne kulture načrtujejo in izvajajo predvsem Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstvo za zdravje, s svojimi dejavnostmi pa se priključujejo tudi drugi resorji, katerih ukrepi se le v manjšem delu usmerjajo v vsebine, ki krepijo in razvijajo bralno pismenost in bralno kulturo. S tem se nakazujejo tudi možnosti širšega medresorskega povezovanja. Pomembna naloga Nacionalnega sveta za bralno pismenost je namreč tudi ozaveščanje drugih resorjev, katerih področje se ne nanaša neposredno na razvoj bralne pismenosti in bralne kulture, da pri pripravi ukrepov vključujejo tudi te vidike.
Ukrepi so namenjeni raznolikim ciljnim skupinam: skupine različnih starosti; ranljive skupine − skupine z večjim tveganjem za socialno izključenost in z neenakimi možnostmi: revni, manj izobraženi odrasli; priseljenci; begunci; Romi; otroci, mladostniki in odrasli s posebnimi potrebami ipd.
DOKUMENTI