Foto: Radijska igra Zaprta vrata; Matija Vastl, Saša Pavlin Stošić, Nina Valič; foto: RTVSLO/Adrian Pregelj.
Ujeti ali svobodni?, razmišljajo letošnji maturanti ob pripravah na pisanje maturitetnega eseja. Toda koliko so v svoji ujetosti zares svobodni Hana iz Grumove Goge, Garcin, Ines in Estelle za Sartrovimi Zaprtimi vrati, Simon Weber iz Jančarjevega Velikega briljantnega valčka ali delavke v Našem skladišču Tjaše Mislej? Poudarke izbranih dramskih besedil bodo predstavili literarni večeri in radijske igre.
Branje in poslušanje sta si po izkušnji najbolj sorodna. Vsekakor pa je poslušanje tisto, ki krepi abstraktno mišljenje. V izrazito konkretnem in vizualnem svetu pa pozornost usmerja na vsebino in v naše notranje svetove.
Sicer je za generacijo Z osredotočeno poslušanje gotovo eden večjih izzivov, a je prav literatura v slušnem mediju lahko komplementarna ustaljenim učnim procesom in branju, kot takšna pa razširitveno učno in didaktično sredstvo.
Oddaje bodo dostopne na zahtevo na spletnih straneh Prvega, Arsa in platformi RTV 365, zamejene vsebine pa bodo imele časovna okna odprta do 7. maja, ko je razpisan termin za maturitetni esej iz materinščine.
5. 3., Ars, 21.05
Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi
V Grumovi drami je v svojo mladostno travmo ujeta mlada Hana in kar nekaj moči potrebuje za osvoboditev. Oddajo je leta 1999, ko smo v literarnih večerih začeli spremljati maturitetne eseje, pripravila profesorica slovenščine Iva Ciglar z Gimnazije in srednje šoli Rudolfa Maistra Kamnik.
12. 3., Ars, 21.05
Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata
Francoski eksistencialistični pisatelj in filozof Jean-Paul Sartre je človeku v svojih delih pripisoval polno odgovornost za svoja dejanja, saj so ta posledica posameznikove svobodne volje. V drami Zaprta vrata dogajanje ali bolje razčiščevanje oblikujejo trije protagonist, zaprti v skupen prostor: pekel. Literarni večer je z odlomkoma v prevodu Drage Ahačič pripravil Marko Trobevšek, profesor slovenščine na Gimnaziji Poljane.
19. 3., Ars, 21.05
Drago Jančar: Veliki briljantni valček 2024
Moč in nemoč posameznika pred zgodovino in oblastjo. Pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je človekovo ujetost v drami Veliki briljantni valček pripeljal do absurda, sprevrženost tistih, ki imajo moč, pa je prav grozljiva. Literarni večer je pripravila Nada Barbarič.
26. 3., Ars, 21.05
Tjaša Mislej: Naše skladišče
Tudi tokrat naslov tematskega sklopa Ujeti ali svobodni? nazorno opisuje stanje v družbi – nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je več kot očitna. Literarni večer je pripravil Nejc Rožman Ivančič, profesor slovenščine na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana.
Tjaša Mislej: Naše skladišče
Tudi tokrat naslov tematskega sklopa Ujeti ali svobodni? nazorno opisuje stanje v družbi – nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je več kot očitna. Literarni večer je pripravil Nejc Rožman Ivančič, profesor slovenščine na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana.
Radijska igra
25. 3., Ars, 22.05
Slavko Grum, Zarika Snoj Vrbovšek: Dogodek v mestu Gogi
Igra je nastala po kultni istoimenski dramski predlogi iz leta 1929, sicer značilno ekspresionističnega dela. Grum se je namreč zgledoval po ruskem gledališkem avantgardističnem režiserju Aleksandru Tairovu in njegovem poskusu uveljavitve tako imenovanega avtonomnega oziroma osvobojenega gledališča. V njem naj bi se odvijalo več prizorov hkrati, vendar ne v logičnem kavzalnem zaporedju, ob čemer naj bi igralci učinkovali samo kot marionete. V teh ozirih se je Grum odrekel tradicionalni dramski zgradbi, s tem pa v slovensko dramatiko uvedel popolnoma novo dramsko tehniko. Razbil je osrednjo zgodbo in jo nadomestil z montažo različnih fragmentov. Tako je za Dogodek v mestu Gogi poglavitna zgodba protagonistke Hane, vse preostale dramske osebe pa so le različne popačene in patološke projekcije njene seksualne travme.
Režiser: Jože Valentič
25. 3., Ars, 22.05
Slavko Grum, Zarika Snoj Vrbovšek: Dogodek v mestu Gogi
Igra je nastala po kultni istoimenski dramski predlogi iz leta 1929, sicer značilno ekspresionističnega dela. Grum se je namreč zgledoval po ruskem gledališkem avantgardističnem režiserju Aleksandru Tairovu in njegovem poskusu uveljavitve tako imenovanega avtonomnega oziroma osvobojenega gledališča. V njem naj bi se odvijalo več prizorov hkrati, vendar ne v logičnem kavzalnem zaporedju, ob čemer naj bi igralci učinkovali samo kot marionete. V teh ozirih se je Grum odrekel tradicionalni dramski zgradbi, s tem pa v slovensko dramatiko uvedel popolnoma novo dramsko tehniko. Razbil je osrednjo zgodbo in jo nadomestil z montažo različnih fragmentov. Tako je za Dogodek v mestu Gogi poglavitna zgodba protagonistke Hane, vse preostale dramske osebe pa so le različne popačene in patološke projekcije njene seksualne travme.
Režiser: Jože Valentič
26. 3., Prvi, 21.05
Jean-Paul Sartre: Zaprta vrata
Francoski eksistencialist Jean-Paul Sartre je dogajanje igre, nastale po njegovi istoimenski enodejanki, postavil v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojih maturitetnih esejih. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, sicer nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično dimenzijo. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovoljšnega obsega izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora.
Prevajalka: Draga Ahačič
Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
Francoski eksistencialist Jean-Paul Sartre je dogajanje igre, nastale po njegovi istoimenski enodejanki, postavil v sodoben »pekel«. Vanj so umeščeni tisti, ki ne priznajo svoje svobode in odgovornosti. Medsebojna soodvisnost v zamejenem prostoru brez oken in naravne svetlobe pa jih prisili v izpovedi in avtorefleksije. Človek je torej »obsojen« na svobodo in kriv za usodo, ki si jo je sam izbral. Tokratno slušno branje Sartrove enodejanke je prvenstveno namenjeno dijakom, torej generaciji Z, ki bo o drami razmišljala v svojih maturitetnih esejih. Predstavitev fabule je zato karseda berljiva in jasna. Hkrati pa je želja, da bi njena zgostitev, sicer nujna za slušni format, omogočila tudi izostritev temeljnih sporočil drame, zlasti njeno etično dimenzijo. V slušni izvedbi drame so zato namenoma ohranjeni tudi deli, ki so za mladega odraslega človeka v njegovem življenjskem trenutku težje razumljivi, ker preprosto še nima dovoljšnega obsega izkušenj in let, a so prav gotovo pomembna popotnica za čas pozneje. Uho in mali možgani so namreč dobri sopotniki spomina in njegova podpora.
Prevajalka: Draga Ahačič
Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič
Arsovo domače branje
Knjižna klasika – literatura, ki univerzalno prikazuje družbo in posameznika, odstira etična vprašanja in sledi človekovim čustvom, vse to z izrazito estetsko močjo, je del splošne izobrazbe; vsi naj bi jo poznali, sklicujemo se nanjo, pa vendar preredko segamo po njej. Celovito jo obravnava srednješolski učni načrt, 3. program Radia Slovenija – program Ars pa se mu pridružuje s sklopom Arsovo domače branje. Njegov namen je literarna dela, ki so predvidena za maturitetni esej oziroma ki so vključena v pouk književnosti v srednjih šolah, predstaviti v obliki literarnih večerov in ponuditi dijakom estetski užitek ob izbranih odlomkih, povezanih s poljudno-strokovno spremno besedo. Oddaje so tako primerna dopolnitev šolskih predavanj, namenjena poslušanju. Pripravljajo jih srednješolski profesorice oz. profesorji književnosti in drugi uveljavljeni poznavalci književnosti, režirajo jih priznani radijski režiserji, odlomke besedil in spremno besedo pa berejo vrhunski slovenski igralci in radijski napovedovalci. Vedno jih lahko poslušate v podkastu.
Knjižna klasika – literatura, ki univerzalno prikazuje družbo in posameznika, odstira etična vprašanja in sledi človekovim čustvom, vse to z izrazito estetsko močjo, je del splošne izobrazbe; vsi naj bi jo poznali, sklicujemo se nanjo, pa vendar preredko segamo po njej. Celovito jo obravnava srednješolski učni načrt, 3. program Radia Slovenija – program Ars pa se mu pridružuje s sklopom Arsovo domače branje. Njegov namen je literarna dela, ki so predvidena za maturitetni esej oziroma ki so vključena v pouk književnosti v srednjih šolah, predstaviti v obliki literarnih večerov in ponuditi dijakom estetski užitek ob izbranih odlomkih, povezanih s poljudno-strokovno spremno besedo. Oddaje so tako primerna dopolnitev šolskih predavanj, namenjena poslušanju. Pripravljajo jih srednješolski profesorice oz. profesorji književnosti in drugi uveljavljeni poznavalci književnosti, režirajo jih priznani radijski režiserji, odlomke besedil in spremno besedo pa berejo vrhunski slovenski igralci in radijski napovedovalci. Vedno jih lahko poslušate v podkastu.
Grafoskop
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Monotematska oddaja na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars vsako zadnjo sredo v mesecu ob 13.25, na zahtevo pa tudi kot podkast.
Premisleki o kulturno-umetnostni vzgoji in njihovo zrcaljenje v povečavah in širokih kotih. Pogovori, reportaže, dokumentarci o svojevrstni vzgoji za človekovo širino duha. Monotematska oddaja na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars vsako zadnjo sredo v mesecu ob 13.25, na zahtevo pa tudi kot podkast.
Vabljeni k poslušanju! Naj bo Radio Slovenija pri učenju torej dober sogovornik in zvedav sopotnik.