dr. Manca Košir (1948–2024)
Dr. Manca Košir. Foto: Neca Falk; hrani Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
5.marec je rojstni dan dr. Mance Košir, slovenske intelektualke, publicistke, literarne ustvarjalke in ambasadorke branja, ki je s svojim življenjem in delom celostno utelešala pomen branja v sodobni družbi. Branje je razumela in živela z ustvarjanjem besedil za branje (kot literarna in publicistična ustvarjalka), s spodbujanjem branja (kot strastna, javno prepoznavna bralka, voditeljica bralnih krožkov in povezovalka ljudi okrog knjig) ter z raziskovanjem in refleksijo branja (kot univerzitetna profesorica in akademska raziskovalka). Izbira njenega rojstnega dne za nacionalni dan branja ni zgolj poklon posameznici, temveč je simbolna zaveza vrednotam, ki jih je utelešala: dostopnosti branja, branju kot notranji potrebi, branju kot dejanju svobode in branju kot temelju dialoga.
»Narodovo kulturo si predstavljam kot drevo. Globlje kot segajo korenine in višje kot se vzpenjajo veje v nebo, bogatejša je kultura, saj srka sok iz tradicije in razpenja vejevje pogumno v višino in širino, suvereno, brez strahu, samozavestno, radovedno in ustvarjalno.«
Manco je kot otroka navdušil njen oče, ki je vselej bral in bil naročen na različne knjižne zbirke, kot najstnica pa je prebirala Dostojevskega in druge zahtevnejše knjige. Čeprav se je na pragu odraslosti znašla v svetu filma in manekenstva, je obenem spoznavala, da ji notranje zavetje predstavljajo predvsem knjige, branje in pisanje. Izbrala je novinarski poklic in bila pozneje tudi profesorica novinarstva za več generacij študentk in študentov. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je v sodelovanju z Andragoškim centrom Slovenije začela vzpostavljati bralne krožke Beremo z Manco Košir, ki so se razširili po vsej državi, v esejih in kolumnah, ki jih je pisala za različne slovenske časopise in revije, pa je vedno navajala knjižna priporočila. Več desetletij je pisala recenzije knjig, napisala vrsto spremnih besed h knjigam in sodelovala v literarnih društvih. V tridesetih letih je kot voditeljica prepoznavnih literarnih večerov predstavila na stotine knjig, njihovih avtorjev in prevajalcev. Izmed vseh pionirskih angažmajev njenega življenja je bila prav promocija branja in »širjenje bralnega virusa« tisto, v čemer je najbolj uživala in čemur je namenjala največ energije.
»Branje otroku se vedno obrestuje. Ker vzpostavlja zlato vez ljubezni, ki je kot popkovina med beročim in otrokom. Otrok je nikoli, nikoli ne bo pretrgal ali pozabil nanjo. Branje je del srečnega življenja, ki je najpomembnejši kapital za prihodnost naših otrok.«
